strokovno usposobljeni prostovoljni vodniki PZS
Prostovoljno vodništvo ima v Sloveniji že 60-letno tradicijo.
Prvi tečaj za mladinske vodnike je Mladinska komisija PZS organizirala v začetku avgusta 1957, od leta 2002 pa Vodniška komisija PZS skrbi za usposabljanje vodnikov po enotnih kriterijih in sledenje novostim na področju prostovoljnega vodništva.
Vodniki PZS so tudi usposobljeni strokovni delavci v športu na področju planinstva, saj se njihovo strokovno delo - vodenje ljudi po gorah - ves čas prepleta z organizacijskim društvenim delom.
"Vsaka aktivnost vodnika PZS je tudi učni proces, v katerem usposabljamo udeležence za samostojno gibanje v gorskem svetu, kar ne pomeni samohodstva, ampak usposabljanje posameznikov za gibanje v gorskem svetu brez spremstva vodnikov," poudari načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar. "Vloga vodnika PZS je zelo pomembna na vodenih turah planinskih društev, saj morajo poskrbeti za varnost udeležencev, jih naučiti uporabljati tehnično opremo, kjer je potrebna, jim predstaviti okolico in zanimivosti, kot so rastlinstvo, živalstvo in kulturne zanimivosti, jim svetovati glede opreme in seveda obvladovati skupino. Zato vodniki nosijo veliko odgovornost, nagrada vsem vodnikom pa nam je uspešno zaključena tura in zadovoljni udeleženci," še doda vodnik z 31-letnimi vodniškimi izkušnjami, ki je že 23 let tudi inštruktor planinske vzgoje, pod okriljem planinskih društev Lisca Sevnica, Kum Trbovlje in Zagorje ob Savi ali PZS pa je vodil približno 250 tur.
Vodniki PZS se usposabljajo na tečajih, pred katerimi morajo pokazati določena znanja in izkušnje ter opraviti preizkus. Pridobijo lahko sedem kategorij, v katerih osvojijo znanja za vodenje na označenih lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih kopnih in snežnih poteh, brezpotjih in turnih smukih; za pridobitev vseh morajo opraviti skupno 600 ur usposabljanj.
Poleg vodnikov PZS, ki prostovoljno delujejo v planinskih društvih in so združeni v Vodniški komisiji PZS, se z vodenjem v gore ukvarjajo tudi profesionalni gorski vodniki, ki delujejo v Združenju gorskih vodnikov Slovenije. "Gorski vodniki smo člani mednarodnega združenja IFMGA, ki je sinonim za najzahtevnejše izobraževanje na področju gorništva. Za pristop k izobraževanju je treba opraviti sprejemne izpite, izobraževanje traja od štiri do osem let do pridobitve naziva gorski vodnik z licenco IFMGA, ki je priznan kot poklic. Vodimo lahko povsod po svetu, razen v narodnih parkih ZDA, tako poleti kot pozimi, vse zvrsti plezanja in smučanja, hkrati pa prirejamo izobraževanja s področja plezanja, smučanja, plazovne varnosti, skrbimo za varovanje oseb pri zahtevnih produkcijskih ali gradbenih projektih," razloži gorski vodnik IFMGA Rok Zalokar in doda: "Poklic gorskega vodnika je zelo cenjen, zahteven, dostikrat tudi nevaren, je nekaj, kar moraš delati s srcem in ne zgolj za zaslužek. Bratstvo, ki velja med vodniki, je nekaj posebnega, ne glede na starost, narodnost ali spol, saj so gore naš drugi dom tudi do 200 dni na leto."
V letu 2016 je bilo registriranih 1495 prostovoljnih vodnikov PZS, ki aktivno delujejo v 210 planinskih društvih po vsej Sloveniji. Dobra polovica (740) je starejših od 50 let, z (večinoma) dolgoletnimi vodniškimi izkušnjami, slaba polovica (589) jih je v starostnem razponu med 30 in 50 let, zanimanja za vodništvo je veliko tudi med mlajšimi, saj trenutno deluje 166 vodnikov, starih od 18 do 30 let. Po podatkih ankete za planinska društva je bilo leta 2015 v društvih izvedenih več kot devet tisoč planinskih aktivnosti, tako eno- kot večdnevnih, pri izvedbi večine so sodelovali vodniki PZS. Raznolika planinska dejavnost članom planinskih društev ponuja tako strokovno vodene in organizirane planinske izlete kot družbo enako mislečih ljubiteljev narave pri njihovi priljubljeni dejavnosti.
Planinska zveza je prvi pohodni tečaj organizirala med 6. in 10. avgustom 1957 in tako na poti od Bohinja prek Triglava do Vrat usposobila prve mladinske vodnike, medtem ko je bil prvi tečaj za inštruktorje planinske vzgoje leta 1970 v Vratih.
"Zanimivo je, da je bil prvi tečaj pohodne oblike, kar je bilo izvirno in dobro zasnovano. Poleg pridobivanja znanja na pohodu smo imeli predavanja iz planinskih vsebin, kot so oprema, prva pomoč, nevarnosti v gorah, markiranje, varstvo narave, alpinizem in drugo. Imeli smo osebno in planinsko opremo, kot je bila na razpolago v tistih časih, in dejstvo je, da ni bilo nobene nesreče. Takrat so bili tečajniki zelo pozorni, tovariški, disciplinirani in zavzeti za izvajanje skupnih nalog," se spominja 85-letni Jože Melanšek, član PZS od leta 1948, ki je sodeloval pri pripravah in izvedbi prvega pohodnega tečaja, sicer pa več kot 22 let deloval na učno-vgojnih akcijah MK PZS in več kot 60 let kot prostovoljni vodnik v planinskih društvih Univerze v Ljubljani (danes Akademski alpinistični odsek), Šoštanj in Velenje: "Ves čas je bilo osrednje vprašanje, kako organizirati izlet, pohod, tabor, tečaj, da zadostimo potrebam in zahtevam vzgoje in izpopolnjevanja za varno hojo v gore ter usposabimo tako tehnično kot organizacijsko in vzgojno kakovostne vodnike, ki spoštujejo kodeks slovenskih planincev in so pripravljeni in usposobljeni za vodenje od najmlajših do najstarejših članov PZS."
Nesreča v gorah se lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih. "Če pogledamo statistiko gorskih nesreč od 1. 1. 2010 do 31. 7. 2017 - vseh ponesrečenih v tem obdobju je bilo 3373 - lahko ugotovimo, da je v Sloveniji med usposobljenim kadrom malo nesreč oz. poškodovanih; 26 gorskih reševalcev, osem vodnikov PZS in štirje gorski vodniki. Prav tako je malo nesreč na organiziranih izletih planinskih društev - beležimo jih 209; v statistiko so zajeti vsi organizirani izleti, če izluščimo samo izlete v okviru PD, je teh 12. Seveda številke niso zanemarljive in na njih lovorikah ne smemo zaspati, ampak se moramo potruditi, da še zmanjšamo število poškodb in nesreč strokovnega kadra v prihodnje. Ravno planinsko strokovno usposobljeni kader je tisti, ki svoje znanje prenaša na vsakodnevne obiskovalce gora in s tem posredno in neposredno vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. Vodniki Planinske zveze Slovenije in gorski vodniki ob dobrem sodelovanju, inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za varnejše obiskovanje gora," zgovorno statistiko predstavi strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, ki svetuje: "Posamezniki, ki bi radi obiskali gorske vršace in okusili svet gora v vsej svoji polnosti, spoznali gorsko cvetje, živali, gore, ki jih obdajajo, sami pa nimajo zadostnega planinskega znanja, naj se v gore podajo skupaj s planinsko strokovno usposobljenim kadrom."
Gorski reševalci letos namreč beležijo že 279 nesreč, 13 mrtvih posameznikov, 90 naletov helikopterja Slovenske vojske in Policije ter prostovoljno delo 1960 gorskih reševalcev, ki so sodelovali na intervencijah.