Silvo Baznik: Zastoji na avtocesti so povzročili prihod na Rudno
polje ob deseti uri.
Prijetna temperatura in sonce na nebu poleg dobre volje so dobri dejavniki za začetek pohodne ture. S parkirišča greva po gozdni cesti do ograjenih pašnikov na smučišču Viševnik in iz sence gozda stopiva preko gozdne ceste na potko pod žičnico. Višje prestopiva ograjo in zoper skozi gozd se nekoliko povzpneva in nato ob pašni ograji prideva do vrha žičnice.
Kot običajno je prvi del vzpona najbolj “težaven” in tudi danes ni drugače. Hodiva po markirani poti, ki se lepo vije po pobočju in končno stopiva iz težavnega dela poti na trate Zlatih voda, kjer se bohotijo trave in gorsko cvetje v sencah macesnov. Korak je vedno bolj sproščujoč in vesela, da sva v gorah nadaljujeva pot proti Kačjemu grebenu. Trave plapolajo v rahlem vetru in ko se gozd razredči in preide v ruševje, naju razgledi ponesejo v Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe. Po poti skozi ruševje prideva na greben, od koder so lepi pogledi na Viševnik, Srenjski preval, Mali Draški vrh, Veliki Selišnik in oddaljene zelene vrhove Debelega vrha, Razorja in Mrežic. Že prihod na greben je vreden vsakega truda, ki je s spustom v dolino še bolj razveseljiv. Številni cvetovi gorskega cvetja naju razveseljujejo. Gladke in šprajnaste skale pod pasom ruševja dajejo še dodatni čar sicer že tako lepi naravi. Stopava po krnici, ki v zatrebu preide v pobočja pod vrhovi gora in Srenjskim prevalom. Drživa se markirane poti, ki vodi preko Solnic v smeri Lipance in pri stičišču poti zavijeva proti Srenjskemu prevalu. S hčerjo se dogovoriva, da grem sam na Mali Draški vrh, ona pa počasi proti Viševniku, kjer se bova kasneje ponovno sešla.
Pohitim naprej po poti in na pobočju nato zavijem desno ter se povzpnem na greben prevala, od koder ravnokar sestopata planinca na prečno pot proti Velikemu Draškemu vrhu. S prevala stopim v vznožje gore in naredim prve korake po neoznačeni stezici. Pri vzponu je v pomoč nekaj možicev na ključnih mestih, a kljub temu je potrebno stopati pazljivo in predvsem paziti na pravo smer gibanja po pobočju gore. Z nekaj manjšega plezanja pridem na vršnji greben in stopim na desni vrh preko skal, kjer je žig in predvsem izredni razgledi na Krmo in gore nad njo. Prekrasno.
Naredim nekaj panoramskih posnetkov, zavriskam in iz daljave pozdravim hči na nasprotni gori, kamor se bom v naslednjih trenutkih tudi sam odpravil. Vzamem si čas za obrok iz nahrbtnika in seveda razglede na okoliške gore.
Kljub temu, da se mi nikamor ne mudi, oprtam nahrbtnik in sestopim po poti vzpona s še večjo previdnostjo kot pri vzponu. Ko pridem na preval, srečam nekaj pohodnikov. Sledijo pozdravi in srečno na naših poteh. S prevala grem preko grebena na drugo stran in nadaljujem hojo po jugozahodnem pobočju Viševnika. Nekajkrat se ozrem nazaj, saj so razgledi na Sleme, Studorski preval, Veliki Draški vrh z gorami za njimi enkratni.
Še preko skalnatega praga in že pokukam v krnico pod goro z Rjavino, Luknjo pečjo, Dimniki in Macesnovcem za Draškim robom v ozadju. Do vrha Viševnika naredim še zadnje korake in sem pri hčeri. Lep dvatisočak in razglednik je Viševnik in ker je relativno lahko dosegljiv, je na njem skoraj vedno nekaj pohodnikov in tudi tokrat je tako. Posediva na vrhu, uživava v pogledih in še nekoliko znižava težo nahrbtnika, oprtava nahrbtnika in se odpraviva z vrha.
Ko hodiva po grebenu, narediva še zadnji postanek na sončni gori in opazujeva pohodnike, ki se vzpenjajo. Čas je za odhod. Stopiva z grebena in po poti po travnatem pobočju navzdol do ruševja, kjer naju pot, ki jo je dodobra obdelala erozija, popelje na sedelce pod Plesiščem. Sledi nekaj spusta in sva na Zlatih vodah in še navzdol in ob pašniku do ceste, po kateri doseževa parkirišče na Rudnem polju.
Za nama je prijetna tura. Še nekaj napotkov tujcema, ki sta prvič na Rudnem polju, o poti na Viševnik in sedeva v prezračen avtomobil ter se odpeljeva proti domu.