Primorske novice - Lidija Vončina: Vrh, na katerega si želi povzpeti večina Slovencev, je zagotovo naš najvišji - 2864 metrov visoki Triglav.
In prav zdaj je najprimernejši čas za vzpon. Kljub vsemu pa je tudi v poletnih mesecih treba slediti vremenskim razmeram.
TRIGLAV ► Na nekaterih prehodih so namreč lahko še ostanki lanskega snega. Ob velikem poslabšanju vremena pa na tej višini zapade tudi nov sneg in ob nizkih temperaturah skale poledenijo. V tem primeru se na vrh ne podajajmo! Paziti moramo in izbirati stabilno vremensko napoved.
Za vzpon na Triglav praviloma potrebujemo dva dni. Kdor se prvič podaja nanj, naj se odloči za spremstvo vodnika ali izkušenega planinca. Prevelike skupine nikakor niso priporočljive, posebno zaradi srečevanja v vršnem delu in varnosti. Vsekakor je potrebno pred vzponom rezervirati prenočišče v eni izmed koč pod vrhom. Te so zlasti med vikendi zelo zasedene, zato je za lepša doživetja bolje izbirati dneve med tednom.
Poti na Triglav je veliko z vseh strani. Krajše so bolj strme in tudi bolj zahtevne. Za vzpon je potrebna dobra kondicijska pripravljenost in oprema za zavarovane planinske poti v visokogorju: poleg običajne planinske opreme še čelada, pas in samovarovalni komplet. V nahrbtniku ne smejo manjkati topla oblačila, tudi kapa in rokavice, zaščita za veter, sonce in dež, prva pomoč, rezervna oblačila, svetilka, osebni dokument, voda in tudi energetski napitki ter seveda vsaj nekaj hrane.
Po kateri poti se podamo, je odvisno od tega, kaj želimo in koliko zmoremo. Za začetnike je lahko pravšnja pot tista, ki jo začnemo na Pokljuki pri vojašnici, postanek ali nočitev pa si lahko omislimo že v Vodnikovi koči ali skoraj dve uri dlje na Planiki. Če se proti vrhu podamo iz doline Krma, je prav tako najbližja koča Planika oziroma Kredarica. Iz smeri doline Kot pa zagledamo najprej Staničevo kočo. Iz doline Zadnje Trente je najbližja postojanka na Doliču. Do Doliča se lahko povzpnemo po zahtevni in zavarovani poti čez Komar ali pa po običajni mulatjeri.
Če iz doline Trenta zavijemo na Luknjo, se bolj vešči zahtevnih poti lahko podajo po Bambergovi poti (primerneje imenovani Pot čez Plemenice). Do tega izhodišča se lahko pride tudi iz doline Vrata. Ta smer je zelo zahtevna in izpostavljena. Pristopi so tudi iz Bohinjske strani, doline Voje in Velo polje ali po dolini Triglavskih jezer. Ko dosežemo eno izmed postojank v okolici Triglava - Vodnikov dom, Dolič, Dom Planika ali pa Kredarico -, smo na izhodišču za sam podvig na vrh Triglava, do koder sta še približno dve uri. Poti, ki vodijo na vrh, so vse zavarovane z jeklenicami in klini, prečkati je treba tudi melišča. Pri vzponu in sestopu je potrebna skrajna previdnost, da ne prožimo kamenja.
LIDIJA VONČINA
Prispevek je nastal v sodelovanju s Planinskim društvom Nova Gorica.