Silvo Baznik: Včeraj pri žanjicah, danes na kolesarski
turi.
Društvo žena in deklet Ljubljana Moste Polje je prikazalo včeraj na polju pod Debnim vrhom, kako so včasih želi pšenico in jo spravljali v kozolce, kjer se je osušilo in pričakalo mlatev.
Danes pa v ranem jutru sedem na kolo in poženem pedala ob misli, da so včeraj kolesarji pričeli vrteti pedala na znamenitem Tour de France. Kakšno smolo je imel naš favorit za etapno zmago, da je že po slabih štirih kilometrih se znašel na tleh spolzke ceste. No, več sreče z vremenom bom imel danes, kot so jo imeli včeraj na dirki. Od doma po prazni cesti kolesarim preko Šentjakoba v Domžale in šele tu se srečam s prvim avtomobilom. Tudi nadaljevanje je prijetno. Sonce kuka skozi oblake, cesta je večino časa prazna in promet se zgosti tik pred Kamnikom. Prevozim mesto in pred Mekinjem je že vse pripravljeno za kolesarsko dirko Alpe Adria tako, da bom vzpon na Černivec pustil za kakšno drugo turo.
Pritisnem na pedala, se povzpnem na klanec in oddirjam do Godiča. Sledi kratek spust in že sem v Stahovicim kjer zavijem v dolino Kamniške Bistrice, ki nudi kolesarjem osem kilometrov ceste z dolgimi vzponi in kratkimi spusti. Prijetno je kolesariti po dolini, kjer nekaj kolesarjev se že vrača in kjer me prehitevajo avtomobili. Le kam jih bo ponesla pot, ko bodo ustavili svoje jeklene konjičke, se vprašam.
Po dobrih petintridesetih kilometrih ustavim pred planinskim domom v Kamniški Bistrici in stopim do izvirov reke, se nato vrnem do kolesa in naredim še nekaj posnetkov gora. Pomaham v slovo in sedem na kolo. Nazaj grede je hitrost bistveno višja kot pri vzponu in temu ustrezno sem hitro v Stahovici, kjer odvijem v Kregarjevo. Kolesarim po dolini s stalnim rahlim vzponom, opazujem naravo okoli sebe in pogledujem na Kamniški vrh. Tako po petem kilometru prikolesarim v zaselek Klemenčevo in stopim s kolesa. Povzpnem se preko ograje na višje ležeči travnik, da naredim fotografije Kržišča in Planjave. Na parkirišču pod menoj je precej avtomobilov. Pohodniki so šli verjetno do Korošaških slapov, na planino Osredek in morda še na Planjavo in Kamniški vrh. Vsekakor je tu lepo izhodišče za ture v sredogorje.
Stopim nazaj na cesto in odkolesarim. Hitrost hitro naraste in en, dva, tri sem v Stahovici. Pridružim se številnim kolesarjem na cesti. Nadaljujem vožnjo in preko Godiča, Kamnika, Volčjega potoka in drugih zaselkov pohitim v Ihan, kjer nadaljujem kolesarjenje v Dol in Dolsko.
Tik pred mostom čez Savo pa presenečenje. Na nasprotni strani ceste srečam meni ljubo kolesarko in seveda ustavim, saj to je žena. Tako greva skupaj v ošterijo Pri Krač na dobro kavico in še bolji domači kruh ter nato skupaj odkolesariva pod oblačnim nebom po levem bregu Save in desnem Ljubljanice proti domu.