Večer v nedeljo, Panorama - Franja Žišt: Davo Karničar tik pred novim smučarskim izzivom. Potem ko je leta 2000 presmučal najvišjo goro na svetu, bo 54-letni alpinist Davo Karničar sredi julija ... 

... poskušal presmučati še najtežjo, sloviti 8611 metrov visoki K2.
Karničar ima za seboj že več kot 1800 plezalnih vzponov, pristopov in strmih smučanj. Presmučal je vse najvišje vrhove sedmih kontinentov: Aconcaguo Elbrus, Denali, Kilimandžaro, Mount Everest, Mount Kosciuszko in Mount Wilson. Smučarsko nedolžnost na osemtisočakih je leta 1995 izgubil na Anapurni, Mount Everest je odmeval leta 2000. V Evropi izstopata njegova spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna, je pa tudi avtor najtežje presmučane alpinistične smeri Sloveniji Fritsch-Lindenbach, ki je ocenjena z najtežjo, sedmo stopnjo, je zapisanov njegovi predstavitvi. Kljub temu pa smučanje edinega osemtisočaka, na katerega se še nikomur ni uspelo povzpeti pozimi, ne bo mačji kašelj. "Osnovna pomoč pri tem razmišljanju mi je tisto, kar je glavna misel, ki me spremlja zadnje leto in me bo spremljala naslednja dva meseca, torej da si želim, da bo toliko dobrega vremena, da lahko dam od sebe najboljše. Seveda v takšne razmere, ki so vnaprej nemogoče, sem odločen, da ne bom silil. Zraven tega je ena velika olajševalna misel, ena taka tolažba - kljub vsemu vidim, da je veliko ljudi, ki iskreno privoščijo, da 'rata' tisto najvišje, torej priti nazaj domov," je bil ob odhodu pomenljiv najboljši ekstremni športnik na svetu.

''Moja šibka točka je od nekdaj poslavljanje, odhajanje in zavezovanje temu, da se pride nazaj, in danes ni nič drugače." Tako je 14. junija, ko se je na brniškem letališču vkrcal na letalo in s tem pričel pot proti vrhu slovite gore K2, dejal alpinist in smučar Davo Karničar. Ko bo osvojil vrh, bo za njim le pol zadanega cilja. Kot prvi na svetu namreč namerava druge najvišje in hkrati "najtežje" gore sveta še smučati, podobno, kot mu je pred leti to uspelo z najvišje, z Mount Everesta. Smučanje z 8611 metrov visokega očaka, edinega osemtisočaka, na katerega se še nikomur ni uspelo povzpeti pozimi, ne bo mačji kašelj. "Osnovna pomoč pri tem razmišljanju mi je tisto, kar je glavna misel, ki me spremlja zadnje leto in me bo spremljala naslednja dva meseca, torej da si želim, da bo toliko dobrega vremena, da lahko dam od sebe najboljše. Seveda v takšne razmere, ki so vnaprej nemogoče, sem odločen, da ne bom silil. Zraven tega je ena velika olajševalna misel, ena taka tolažba - kljub vsemu vidim, daje veliko ljudi, ki iskreno privoščijo, da'rata' tisto najvišje, torej priti nazaj domov," je bil ob odhodu pomenljiv Karničar, ki so ga napot pospremili njegovi najbližji.

Pet dni vremenske luknje
Let proti Pakistanu, potem pa premik od Islamabada do Skarduja pod vznožje gorovja Karakorum, od koder bo sredi julija poskusil doseči skorajda nepredstavljivo. S Karničarjevimi besedami pa: "Plan je paziti nase, pa opraviti tisto, za kar grem na pot. Na začetku me čaka bolj monotoni del, Islamabad, Skardu, iz Skarduja najbrž deset dni do baze, potempa začetek dela na gori, prvi, drugi in tretji višinski tabor, ki bodo med seboj čim bolj povezani zaradi možnosti umika, hitrega pristopa nazaj na višino nad 7000 metrov, potem pa ... stisnite pesti, da bo vremenske luknje vsaj pet dni, da bo sonček, brezvetrje, na vrhu odsmučamo in hitro nazaj domov."
Zdaj 54-letni Karničar ima za seboj že več kot 1800 plezalnih vzponov, pristopov in strmih smučanj. Presmučal je vse najvišje vrhove sedmih kontinentov: Aconcaguo, Elbrus, Denali, Kilimandžaro, Mount Everest, Mount Kosciuszko in Mount Wilson. Smučarsko nedolžnost na osemtisočakih je leta 1995 izgubil na Anapurni, Mount Everest je odmeval leta 2000. V Evropi izstopata njegova spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna je pa tudi avtor najtežje presmučane alpinistične smeri v Sloveniji Fritsch-Lindenbach, ki je ocenjena z najtežjo, sedmo stopnjo, je zapisano v njegovi predstavitvi, ki so jo priložili informacijam odpravi.
Kljub temu pa smučanje z edinega osemtisočaka, na katerega se še nikomur ni uspelo povzpeti pozimi, ne bo mačji kašelj. "Osnovna pomoč pri tem razmišljanju mi je tisto, kar je glavna misel, ki me spremlja zadnje leto in me bo spremljala naslednja dva meseca, torej da si želim, da bo toliko dobrega vremena, da lahko dam od sebe najboljše. Seveda v takšne razmere, ki so vnaprej nemogoče, sem odločen, da ne bom silil. Zraven tega je ena velika olajševalna misel, ena taka tolažba - kljub vsemu vidim, da je veliko ljudi, ki iskreno privoščijo, da 'rata' tisto najvišje, torej priti nazaj domov," je bil ob odhodu pomenljiv najboljši ekstremni športnik na svetu.
Zaradi vseh silnih uspehov je bil Jezerjan razglašen za najboljšega ekstremnega športnika revije Men's Journal, nominiran pa tudi za prestižno športno nagrado – laureus - v kategoriji za posebne oziroma skrajne dosežke.
Ne glede na to, kar mu je doslej uspelo, pa Karničar ostaja trdno na tleh. Prav nič težko ga ni srečati v njegovih koncih, ko se od Planšarskega jezera odpraviš pod stene Kamniško-Savinjskih Alp, kjer najpogosteje brusi robnike svojih smuči. In tudi ob naključnem srečanju prav rad poklepeta, pa naj beseda teče o turnem smučanju ali vsakodnevnih obiskovalcih, ki hodijo mimo njegove hiške. Postavil jo je tik ob robu gozda, od koder pelje pot le še v naročje gora."Najpogosteje smučam tule," nakaže nabližnje stene. Tudi za tokratno odpravo se je največ časa pripravljal kar v Sloveniji, na višino se je konec aprila privajal na Elbrusu, šest dni pa tudi v "višinski sobi" v Olimpijskem centru Planica.
In kako dobro je pripravljen? "Vse te sila važne, pa vendarle obrobne stvari so optimalne. Kar se tiče priprav in opreme, sem super pripravljen, zavedajoč se, da bom drobna smetka, ki potrebuje še kakšno bistveno večjo pomoč, da bom vso to super pripravljenost lahko dokazal."

300 kilogramov opreme in zložljiva smučka
Smučanje s K2 skozi ozebnik "Bottleneck" in od Rame prek jugovzhodne stene do baznega tabora je tudi velik finančni in organizacijski zalogaj. Na gori mu bodo stali ob strani 46-letni alpinist Boris Repnik iz alpinističnega odseka Slovenj Gradec, sicer tehnolog v Leku, zdravnik Nejc Kurinčič, 31-letni specializant ortopedske kirurgije v Valdoltri, sicer pa gorski reševalec GRS in zdravnik letalec iz Soškega alpinističnega odseka. David Stropnik, 46-letni športni novinar Pop TV, bo skrbel za dokumentiranje vzpona in obveščanje o poteku odprave. Del ekipe bodo še štirje pakistanski višinski nosači. Saveed Ahmed, Farhat Khan, Fida Hussain in Muhamad Hussain imajo po besedah Karničarja ogromno lokalnih himalajskih izkušenj z osem tisočaki in tudi s K2.
Konec maja je Karničar v Pakistan poslal dobrih 300 kilogramov opreme. Med njo bo tudi revolucionarna zložljiva Elanova turna smučka, ki jo je begunjsko podjetje pripravilo v sodelovanju s Slovensko vojsko. Smučki Karničar zelo zaupa, slednje pa je, ko gre za smučanje po izpostavljenem in zelo trdem terenu, ključno. Vezi mu je pripravil inovator Peter Slatnar, ki bdi tudi nad vezmi slovenskih in tujih skakalnih orlov.
"Po njegovih željah smo pripravili vezi. Davo ima ekstremne zahteve in potrebe in to mora vzdržati. Tam so pogoji nad vsemi drugimi pogoji. Vezi so bile preizkušene lani in letos in nima ga kaj skrbeti. So vzdržale pri vseh preizkušnjah, so se super obnesle in ni bojazni. Zdaj mu moram samo zaželeti, kar sem mu rekel ob slovesu, da se sredi avgusta vidiva na košnji trave na njegovem vrtu. Zdaj samo še čakamo, da to srečno naredi in mu podvig uspe kot prvemu. Iz sodelovanja z Davom bomo razvili turno vez, ki bo šla v prodajo tudi za vse druge uporabnike turnega smučanja," je na Brniku napovedoval Slatnar.

Osredotočen in motiviran je
"Za zdaj ni nič posebnega, zaenkrat je vse OK, vse poteka po planu," nam je sredi tedna dejal Davov brat Andrej Karničar, ki sveže informacije z vznožja K2 dobiva od Davove žene Petre. "'Zrihtali' so vse formalnosti, prišli do baznega tabora, zdaj začenjajo opremljanje smeri in postavljanje višinskih taborov. Potem pa se začne zares." Kako potekajo priprave na pot proti vrhu in na spust z osemtisočaka, se Andrej oziroma Drejc prav dobro spomni, saj je leta 1995 skupaj z Davom smučal z 8091 metrov visoke Anapurne. "To je bila ena močnejših življenjskih izkušenj. Splezati na tako visoko goro in nato še smučati z nje. Hkrati pa zaklju- čiti projekt osvojitve vseh 'slovenskih' osemtisočakov," se spomni Drejc, da je bilo leto 1995 prelomno tudi v tem pogledu. Točka, ko je slovenska noga stopila na vse od 14 osemtisočakov. "Mene je ta izkušnja napolnila, po njej sem bil potolažen, Dava pa odprla, da z velikimi koraki stopa naprej," pravi Drejc, ki je med življenjsko izkušnjo izgubil vse prste na nogah in to je, poleg pomirjenosti, tudi razlog, da se za navadne smrtnike tako ekstremnih smučarskih podvigov z bratom ne loteva več. Prenevarno bi bilo izgubiti še denimo pol stopala. "Je drugih izzivov še pa še," pristavi. Na "himalajsko romantiko, ki jo je ujel za mišji repek", pa ima lepe spomine. "Takrat smo domov pisali pisma, ni še bilo satelitskih telefonov."
Če kdo, Drejc prav dobro ve, kakšen je Davo, ko smuča. Kako bi ga opisal? "Je hribovec, ki ve, kakšen cilj si je zadal. Če ne bi bil zelo osredotočen in motiviran, mu nikoli ne bi uspelo nič od tistega, kar je v življenju dosegel. Vse je pripravljen podrediti svojim ciljem, zato mu uspeva. Tokrat je perfektno pripravljen, ima znanje in izkušnje. Tudi leta mu niso v napoto. vse to je le majhen delček proti temu, kako odločilne bodo razmere na gori. Veliko je torej še drugih dejavnikov, ki so zelo pomembni. Razmere so največja uganka," razmišlja Drejc. Če bodo razmere ugodne, uspeh ne more izostati, so prepričani Davovi podporniki. Nič posebnega za srečo mu sicer niso dali s seboj: "Davo je dal za mašo, požebrali smo in še bomo. To je najbrž največ, kar lahko naredimo. Še kakšen očenaš bo najbolj prav prišel," se spodbudno nasmehne brat Drejc.

Franja Žišt