... po južnem robu Julijskih Alp: Dnevnik - Gorazd Suhadolnik
Andraž Poljanec je napisal lep enciklopedični vodnik gorskega območja od Jelovice do Bohinjsko-Tolminskih gora.
Konec lanskega leta je pri Planinski založbi PZS izšel enciklopedični vodnik Julijske Alpe: južni del. Avtor Andraž Poljanec ga je pripravljal pet let. »Od tega sem dobre tri sezone porabil za terensko delo,« pravi pisec, ki gre ali pa odkolesari v hribe vselej, ko se ponudi priložnost. »Na splošno pa najraje pozimi s smučmi,« doda. Gre za tretji del serije enciklopedičnih vodnikov po Julijskih Alpah: že prej sta izšla vodnika Zahodne Julijske Alpe in Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca, nastaja pa še četrti del o osrednjem območju gorstva.
»Glavna značilnost teh vodnikov je enciklopedičnost, kar pomeni, da pokrivajo vse vrhove, označene poti, večino neoznačenih in nekatera brezpotja na določenem območju. Na začetku so fotografije z vrisanimi potmi,« pove Poljanec, ki je tako kot pisci drugih vodnikov izkušen entuziast, vse opisane točke pa je prehodil in jih opisal prijazno ter vešče, da so opisi primerni tako za planince začetnike kot za izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij. »Južni del Julijskih Alp je izjemno pisan,« pravi Poljanec. »Od prostranih gozdov Jelovice čez razgledna slemena Ratitovca in Spodnjih Bohinjskih (Bohinjsko-Tolminskih) gora z barvito cvetano pridemo do samotnih, divjih vršacev, ki so značilni zlasti za Krnsko skupino, zaznamovano s številnimi ostanki prve svetovne vojne.« Ob stoti obletnici soške fronte se je poglobil tudi v zgodovino bojev na območju Krnske skupine in zanimivosti vključil v opise planinskega vodnika.
Vodnik je enciklopedično sistematičen, opisom dolin in izhodiščnih krajev sledi poglavje o kočah in zavetiščih, najpomembnejši del pa so opisi vseh vrhov in poti nanje. Pasti opisne suhoparnosti se učinkovito rešuje z zgoščenimi povedmi, v katerih mrgoli zanimivih planinskih izrazov: »Pod Voglom prečkamo zagruščen dol, pod vojaško ruševino, ki čepi na rebru onkraj zgornjega dela Žagarjevega grabna, pa se priključimo na okljuke proti Š-231…« Š-231 je že naslednji opis, pot iz Ukanca proti Žagarjevemu grabnu, in tako pregledno so povezane poti po celotnem vodniku, ki izpostavlja najpomembnejše podatke, dodane pa so tudi koordinate GPS vseh pomembnih točk.
Ob telefonskem pogovoru z avtorjem vodnika je bilo v ozadju slišati nenavadne minimalistične tone. Poljanec je poklicni glasbenik, zaposlen kot timpanist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Njegov delovni urnik je neenakomerno razporejen, pogosto ima večerne oziroma popoldanske koncerte in snemanja, zato se mu ponudi kakšna priložnost za hribe tudi dopoldne, ko so otroci v šoli. »Skupaj z njimi pa se odpravimo v gore ob koncih tedna,« pravi. »Oni so kot navdušeni ornitologi in botaniki osredotočeni na ptice in divje orhideje, jaz pa bolj na značilnosti terena in poti. Obenem pa se od njih marsikaj naučim, ker so odlični poznavalci omenjenih področij,« še zaključi Andraž Poljanec.