Delo - Blaž Račič: ... z ekstremnimi dosežki
Davo Karničar je odletel proti K2, s katerega namerava ...
... odsmučati kot prvi zemljan.
Ekstremni smučar Davo Karničar, ki je presmučal najvišje vrhove vseh sedmih celin sveta, je včeraj zjutraj z brniškega letališča odpotoval proti Pakistanu, kjer bo sredi julija poskusil osvojiti drugi najvišji vrh na svetu, zloglasni K2, in z njega kot prvi zemljan tudi odsmučati. S svojimi težko ponovljivimi dosežki se je že zdavnaj vpisal med nesmrtne Slovence.
Vzpon na K2 in smučanje sta Dava Karničarja zadnje leto najbolj zaposlovala, včeraj je napočil čas odhoda. Na letališče so ga pospremili tudi žena, otroci in izdelovalec smučarskih vezi, sicer bolj znan kot proizvajalec smuči za smučarje skakalce, Peter Slatnar.
»Na pot grem super pripravljen z namenom, da dam od sebe najboljše,« je tik pred odhodom novinarjem povedal Karničar, ki predvsem upa na dobro vreme za vzpon in kasnejši smučarski spust z 8611 metrov visoke gore v Himalaji. Z njim je včeraj odpotoval še soplezalec Boris Repnik, zdravnik Nejc Kurinčič in novinar David Stropnik se jima bosta pridružila prihodnji mesec, ekipo bodo v Pakistanu dopolnili še štirje tamkajšnji gorniki.
Zložljive smuči so za Dava Karničarja izdelali v begunjskem Elanu. Petinpetdesetletni Karničar je opravil vrsto testiranj v različnih fazah njihovega razvoja, pred časom pa je za Delo povedal, da se nanje povsem zanese. Med smučanjem na različnih terenih mu ni treba gledati pod smuči, na njih pa se počuti gotovega in varnega, je dejal.
K2, ki leži na meji med Kitajsko in Pakistanom, med alpinisti velja za eno najteže osvojljivih gora na svetu. Še zahtevnejši od vzpona bo spust s smučmi z vrha, saj so nekatera mesta skoraj navpična. Kot je dejal Karničar, si želi sredi julija petdnevne vremenske luknje, v kateri bi lahko osvojil vrh in se s smučmi varno spustil v dolino. Doslej so se na K2 povzpeli trije Slovenci, Zvonko Požgaj, Viki Grošelj in Roman Benet.
Davo Karničar je smučal že z najvišje gore v Aziji in na svetu, z Mount Everesta (leta 2000), s Kilimandžara v Afriki (2001), z Elbrusa (Kavkaz), ki velja za najvišjo evropsko goro (2002), z Denalija v Severni Ameriki (2004), z Aconcague v Južni Ameriki (2003), z Mount Kosciuszko v Avstraliji (2003) ter z najvišjega vrha Antarktike Mount Wilsona (2006). Smučal je tudi s Triglava, Jalovca in Špika ter s številnih drugih gora doma in v tujini.
Z gorami je povezan od prvih let življenja, saj sta oče in mama dolga leta skrbela za Češko kočo na Spodnjih Ravneh v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tako so Davo, brata Luka in Drejc ter sestra Irma poletja preživljali na pobočjih pod Grintovcem, gore pa so jim zlezle pod kožo. Davo je zgodaj začel trenirati smučanje in ga kmalu povezal z alpinizmom. Leta 1995 je z bratom Drejcem smučal z 8091 metrov visoke Anapurne.
Vrhunski slovenski dosežki
Davo Karničar pa ni edini Slovenec, ki si je postavil zelo visoke (športne) cilje in se v svetu uveljavil z vrhunskimi, morda celo neponovljivimi dosežki.
Ekstremni plavalec Martin Strel je preplaval najdaljše svetovne vodotoke, maratonski tekač Dušan Mravlje je zmagoval na najdaljših in najzahtevnejših tekih po vsem svetu, pokojni ultramaratonski kolesar Jure Robič je večkrat premagal vso svetovno ultrakolesarsko elito, prav te dni zmago na eni najtežjih kolesarskih tekem na svetu, dirki čez Ameriko (Raam), lovi Marko Baloh. Med ekstremnimi dosežki mlajših akterjev lahko omenimo veslanje čez Atlantski ocean ekipe Marina Medaka (2012) pa kolesarjenje okoli sveta Tomaža Humarja (2016), sina precej bolj znanega, a že pokojnega alpinista z istim imenom.
V diplomski nalogi Ekstremni – adrenalinski športi v Sloveniji je Andrej Sladič leta 2008 opozoril še na ekstremnega padalca Uroša Prasa, ekstremnega kolesarja Miho Hribarja, ekstremnega kolesarja, alpinista in smučarja Andraža Korena ter Matijo Korena. Ekstremni športniki »v tem, kar počnejo, zelo uživajo, to jim pomeni način življenja, s tem na neki način poskušajo premagovati sami sebe«, ugotavlja avtor, ki opozarja še, da vseh ne gre metati v isti koš. »Večina od njih sicer res dosega zavidljive rezultate na svetovni ravni, medtem ko nekateri drugi ne dosežejo nič posebnega, vendar ker znajo to s pomočjo svojih odličnih in spodobnih ekip 'prodati' v javnosti, od tega dobro živijo in so v javnosti predstavljeni kot heroji slovenskega naroda.« Ost je seveda uperjena proti Martinu Strelu iz Mokronoga, ki je javno hvalo požel s plavanjem po Donavi, Amazonki, Parani, Misisipiju, Jangcekjangu, preplaval je, denimo, tudi Rokavski preliv (med Anglijo in Francijo) pa Ljubljanico, Kolpo, Krko v domačih logih. Svet ga je bolje spoznal leta 2009, ko je režiser John Maringouin o njem posnel dokumentarni film Big River Man, v katerem prikaže zgodbo s plavanja po Amazonki.
Tudi tek
Tržičan Dušan Mravlje je svoja ekstremna tekaška tekmovanja začel v Bielu v Švici (kjer je zadnji konec tedna potekal že 59. tek na sto kilometrov). Čeprav je po tem teku kar en teden zaradi bolečin samo ležal, se je kasneje povsem posvetil tej vrsti športa. Začel se je udeleževati najzahtevnejših tekaških preizkušenj, kakršna je Špartatlon v Grčiji (na katerem je bil trikrat drugi) ali pa tek po Dolini smrti v ZDA. Pretekel je ZDA, Avstralijo in Evropo. Leta 1982 je prvič zmagal na teku Zagreb–Čazma, leta 1986 je uspeh ponovil na Maratonu treh src. Leta 1986 je zmagal na supermaratonu od Sydneyja do Melbourna (dolg je bil kar 1016 kilometrov), 22 dni in 18 ur je porabil, ko je leta 1995 najhitreje pretekel 4800 kilometrov dolg tek čez Ameriko. Leta 1990 je osvojil evropski pokal v teku na 24 ur.
Jeseničan Jure Robič je v svoji športni karieri dosegel več kot sto zmag. Bil je član državne kolesarske reprezentance in večkratni prvak v cestni vožnji. Najodmevnejše so bile njegove zmage v ekstremnem kolesarstvu – na kolesarski dirki čez Ameriko (Raam), na kateri je zmagal kar petkrat. Zmagal je na cestni vožnji na 24 ur, dvakrat zapored na dirki Le Tour Direct, ki poteka po trasi klasičnega Toura, vendar le v eni etapi. Suvereno je zmagoval na domači dirki okoli Slovenije (DOS), na kateri je slavil štirikrat. Septembra 2010 je med treningom trčil v osebni avtomobil in umrl za posledicami prometne nesreče.