Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Reinhold Messner

 13.06.2017
Reinhold Messner je razkazal svoje največje bogastvo 
   G-L: "Dnevnik" | Dnevnik/planinstvo


 

četrtek, 15. junij 2017, ob 05:27, Urednik G-L, ogledov: 775

Dnevnik - Uroš Šemrov: ... je razkazal svoje največje bogastvo

Najbolj znan alpinist vseh časov Reinhold Messner je držal obljubo in v gradu Juval, svoji poletni rezidenci, sprejel dolgoletnega prijatelja Vikija Grošlja. Dan s čudovitimi razgledi, zbirkami z vsega sveta, alpinističnimi rekviziti in spomini na odprave je bil zelo čustven.

Veliko čustev je bilo mogoče čutiti minuli konec tedna v Juvalu, poletni rezidenci najbolj znanega svetovnega alpinista Reinholda Messnerja. Južni Tirolec je v svojem gradu sprejel skupino dvajsetih članov, ki jo je sestavil Messnerjev dolgoletni prijatelj Viki Grošelj. Kot je povedal Messner, se za takšne sprejeme praviloma ne odloča. Toda obljube, ki jo je dal Vikiju Grošlju ob lanskem festivalu alpinističnih osebnosti v Pragi, ni želel požreti. Ni mu bilo žal, saj je v prekrasnem dnevu v svoji rezidenci z mogočnimi razgledi daleč naokoli tudi on doživel lep vroč pomladni dan.

Trinajstega maja letos je minilo 38 let, odkar je na Mount Everest stopil prvi Slovenec. Takratna odprava je štela 25 članov, 21 Slovencev ter po dva Hrvata in Bošnjaka. Od tedanje odprave, ki jo je vodil Tone Škarja, je umrlo sedem članov, trije med njimi pa so bili v soboto v Juvalu. Oba Hrvata, Stipe Božić in Vladimir Mesarić, ter Viki Grošelj. Messner, ki je leta 1986 kot prvi človek na svetu stopil na vrh vseh štirinajstih osemtisočakov, se omenjene alpinistične odprave spominja zelo dobro. O njej je povedal veliko anekdot, hkrati pa tudi slišal kakšno novo.

Boj za prenovo gradu z lokalnimi oblastmi

Dobro uro in pol je Messner razkazoval grad Juval nad Meranom, ki ga je kupil leta 1983. Vsako leto je od 1. julija do 31. avgusta grajski muzej zaprt očem javnosti, ker tedaj v gradu prebiva. Messner je v številnih sobah pustil dušo svojih alpinističnih in ekstremističnih odprav z vsega sveta. Poleg tega se je več let boril z lokalnimi oblastmi, da je lahko grad obnovil in ga rešil pred propadanjem. Zunanjost je obnovil s steklom, ki omogoča suho ploščad tudi v zimskih mesecih. Prostor je opremil v gledališče, ki lahko sprejme med šestdeset in sedemdeset obiskovalcev. Areno krasijo mogočni razgledi na dva ledenika ter okoliške gore, bližnjo kmetijo z restavracijo in krasno obdelano dolino, ki se nadaljuje proti prelazu Stelvio ter švicarskim in avstrijskim Alpam.

Renesančni grad Juval je posvečen vsem religijam sveta. Je eden šestih Messnerjevih gorskih muzejev. Najbližje Juvalu je Firmian nad Bolzanom. Na gori Monte Rite nad Bellunom stoji muzej v oblakih Dolomiti. V Ortlesu 1900 metrov nad morjem ima Messner v lasti ledni muzej, v gradu Brunico pa je muzej, namenjen gorskim narodom Azije, Afrike, Južne Amerike in Evrope s poudarkom na njihovi kulturi, religiji in turistični dejavnosti. Predlani je na vrhu gore Plan de Corones zaokrožil svojo zbirko. Zadnji gorski muzej stoji na višini 2275 metrov in je po načrtih arhitektke Zahe Hadid zlit z naravo, osredotoča pa se tradicionalni alpinizem, v katerem se najde tudi del slovenske alpinistične zgodovine.

Messnerjeve muzeje obišče okrog 200.000 turistov na leto. Projekt, ki ga je sam poimenoval »Petnajsti osemtisočak«, je odlično vpeljan, zato se mu Messner ne posveča več stoodstotno, temveč posle počasi prepušča hčeri Magdaleni. Sam se v zadnjih mesecih največ posveča snemanju dokumentarnih filmov. To je bil tudi razlog, da se je nekaj dni pred sprejemom Grošljeve skupine vrnil iz Nepala. Pod Ama Dablamom so snemali dokumentarec o eni najlepših gora na svetu.

Bogati mladi Kitajci pokupijo vse

Messner je med ogledom svoje rezidence, v katerem je omogočil vpogled v razkošne bivalne prostore, ki so sicer očem javnosti zaprti, povedal, da je izjemno ponosen na svojo zbirko gorskih muzejev, imenovano MMM – Messner Mountain Museum. Potarnal je, da si vse težje privošči nepalske in himalajske predmete. Pravi, da večino predmetov in kipcev pokupijo mladi Kitajci, ki so pripravljeni plačati vrtoglave zneske, ki jim sam ni kos. Posebno pozornost je namenil delu gradu, kjer si je pred leti zlomil peto, kar je bila njegova edina večja poškodba v desetletjih nevarnega posla.

Ob obisku je Messner prejel številna darila v znak zahvale za prekrasen sprejem. Od potice in zgodbe papeža Frančiška in prve dame ZDA Melanie Trump do medice in drugih slovenskih izdelkov. Viki Grošelj je bil prvič na Juvalu, pred tem pa je obiskal vseh pet Messnerjevih gorskih muzejev. Prijatelju se je zahvalil z buteljko vina, ki po njegovih besedah ni najdražja in najbolj znana, jo pa z ženo rada odpreta v vsakodnevnem življenju.

Vesel knjige o Metodu Humarju

Med vsemi pozornostmi se je Messner najbolj razveselil knjige, posvečene Metodu Humarju, predstavniku povojne generacije slovenskih alpinistov. Messner je v svojem življenju napisal več kot 80 knjig, zato mu kot knjižnemu fanatiku tovrstna darila pomenijo zelo veliko. Najprej se je opravičil, ker knjige ne bo prebral, saj je napisana le v slovenskem jeziku, nato pa jo je pozorno prelistal ter si ogledoval slike. Knjigo mu je izročil Žiga Humar, vnuk Metoda Humarja. »V otroških letih sem z dedkom preživel veliko časa in doživel številne nepozabne trenutke. Že pri desetih letih me je vpeljal v svet alpinizma. Danes sem doživel posebno čast in verjamem, da jo je čutil tudi pokojni dedek,« je bil ponosen Žiga Humar.

Priimek Humar ima posebno mestu v srcu Reinholda Messnerja. O pokojnem Tomažu Humarju in njegovih podvigih ima Južni Tirolec zelo dobro mnenje in to vselej tudi rad javno poudari. Po besedah Žige Humarja je njegova družina v daljnem sorodu s Tomažem Humarjem. Messner je leta 1999 v znamenje spoštovanju odprave na južno steno Daulagirija pripotoval v Slovenijo ter pokazal spoštovanje do prvenstvene smeri Tomaža Humarja.

Poklon slovenskim podvigom

»Ko se spomnim na alpinizem v Sloveniji, vselej pomislim na Juliusa Kugyja in Julijske Alpe. Imate prekrasne gore in možnost osvajanja prvenstvenih smeri. Slovenski alpinizem je bil dolgo zaprt v lokalnem okolju. Ko se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odprl, je pustil izjemen pečat. Slovenci ste vselej stremeli k novim smerem ter premikali meje. To sem vedno cenil. V Himalaji ste z drznimi podvigi pustili pečat, ki ga pozna ves svet. Ko ste prvič osvojili Mount Everest, ste ga po najtežji poti,« je med podpisovanjem številnih knjig povedal Reinhold Messner. Dodal je, da je lahko vesel, da je svoje podvige izvajal v zlatih časih himalajizma. »Pred menoj so bile himalajske odprave tako drage, da si je posameznik v svojem življenju težko privoščil več kot dve. V današnjem času pa je v Himalaji bolj turizem kot kaj drugega,« razmišlja Messner.

Legendo svetovnega alpinizma so zanimale številne podrobnosti o raznoraznih odpravah, reševanju Tomaža Humarja z Nanga Parbata. Na vsa vprašanja mu je odgovoril Viki Grošelj ter gostitelju izročil nekaj fotografij, ki mu jih je poslal Tone Škarja z odprave leta 1994 na Siniolču. Ob pogledu na fotografije z indijske Himalaje pa so se mu zasvetile oči. »S teh fotografij je razvidno, da jeti dejansko obstaja. Vidne so njegove stopinje, o tem ni nobenega dvoma,« je pristavil Messner. Zgodbe o jetiju imajo pri Messnerju posebno mesto. Poudaril je, da je o jetiju zapisal vse, kar ve. Najbolj ga zmoti, ker ljudje še danes mislijo, da je jeti človek. Sam trdi, da je jeti mitološko bitje, ki izhaja iz živali. In ta žival je po njegovih besedah nedvomno medved.

Svoje poglede na vrhunski alpinizem je Messner sklenil z naslednjimi besedami: »Nesreče so del alpinizma. Vedno so se dogajale in se tudi bodo. Ne preseneča me, da najboljši svetovni alpinisti umirajo v gorah, česar se Slovenci dobro zavedate. Tako je bilo že pred dvestotimi leti in tako bo tudi v prihodnje. Alpinizem je nevarno poslanstvo.«

eXTReMe Tracker