Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Tinkine poti

torek, 13. junij 2017, ob 05:29, Urednik G-L, ogledov: 473

Mojca Luštrek: Pred kratkim sem dobila v dar knjigo, ki me je navdušila, ker je napisana z navdušenjem. Veliko pripoveduje ...

... o naravi in hribovskem svetu, zato bi jo rada predstavila tudi vam.
To je knjiga Tinke Gantar Moje poti (Založba Bogataj, Idrija 2017).

Na 203 straneh je 66 poglavij s po dvema, tremi ali štirimi stranmi, samo eno jih ima pet: Na Triglav. Ker se »spodobi«? Mislim, da ne. Tinka se vsem temam, vsem krajem, vsem »junakom« svojih zgodb posveča enako skrbno in z ljubeznijo. Sicer je ne poznam, le enkrat je naključje naneslo, da sva se srečali na nekem izletu roželjubcev. Nenehno si je nekaj skrbno zapisovala in najbrž je marsikateri zapis iz njene beležnice našel mesto v tej knjigi.

Tinka Gantar, »idrijska Gorenjka«. Že od otroštva pod Stolom so gore pomemben del njenega življenja. Tudi ko se je preselila v Idrijo, jim je ostala zvesta. Tej ljubezni delajo družbo predvsem rastline, posebno rože. In še marsikaj lepega ‒ tega pa je povsod obilo, če le na široko odpreš oči in srce. Ne samo gorenjske gore in grape na Idrskem, tudi drugi slovenski kraji. Ne samo domovina, tudi Provansa, Rezija. Ne samo narava, tudi mesta, knjige, slike. Ne samo rože, tudi živali. Pa ljudje, ljudje. Vse to in še kaj najdete v razdelkih Botanično razkošje, Od Provanse do Rezije, Od soseda do soseda, Dežela pod Triglavom in Peščena ura ne tiktaka. Povedano ponazarjajo in dopolnjujejo lepe fotografije. Zlahka si predstavljam, kako Tinka svoje nalezljivo navdušenje prenaša na udeležence planinskih izletov, ki jih vodi.

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker