Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Iz Krme

ponedeljek, 12. junij 2017, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 791

Bojan Ambrožič: Tek na Triglav 


Moje priprave na svetovno prvenstvu v teku po stopnicah gredo proti koncu. Razmišljal sem kje vse bi še lahko našel stopnice v Sloveniji, da bi šel trenirat. Potem pa sem se spomnil, da je največ stopnic ravno na Triglavu. Zato sem se še enkrat več odpravil na tek iz Krme na vrh Triglava.

Po obdobju slabega vremena, se je končno odprlo okno z dnem odličnega vremena. V Krmi sem začel ob deseti uri, saj nisem želel, da bi me zaradi jutranjega hladu preveč zeblo. Pa me sploh ni. Vroče je bilo skorajda celo pot od štarta do cilja.

V prvih kilometrih sem res užival v teku. Moje noge so bile tako lahkotne, kot že dolge ne. Brez najmanjšega napora sem požiral prve klance v spodnji Krmi. Edinole zaradi vročine sem popil nekoliko več tekočine, kot sem načrtoval. S sabo sem jo nosil približno četrt litra, kar mi je doslej vedno več kot zadostovalo.

Pri Prgarci sem bil v 43 minutah. Tu sem bil vesel, da je bila videti pot pod Kurico skorajda v celoti kopna. V nasprotnem primeru bi tu zavil proti rezervnemu cilju – Kredarici. Do sem sem tekel ves čas. Prvič sem zahodil šele sredi klanca pod Kurico, kje je pot zelo strma. Nato pa se vnovič položi proti Konjskemu sedlu, ki sem ga dosegel v uri in eni minuti. Moje noge pa so bile še povsem sveže.

Brez kančka napora sem nato pretekel mulatjero do Planike. Tik pod Planiko pa so se začela snežišča, ki so me precej upočasnila in dober čas je šel po zlu. Tudi na poti med Planiko in Malim Triglavom so še obstala snežišča. Zaradi vročine so vsa zelo ojužena zato in brez težav prehodna brez zimske opreme. Po snežiščih navzgor seveda nisem mogel teči. Na Malem Triglavu sem bil še dovolj spočit, da bi brez težav pretekel greben do Triglava. Pa sem zaradi snežišč moral spet nadaljevati bolj previdno. Zaradi snega sem tudi imel mokre copate. Mokra guma pa ne daje zanesljivega oprijema na skali. Na vrh Triglava sem potekel v uri in 57 minutah. Še nikoli nisem pritekel na vrh tako spočit. To kaže na to da imam še veliko rezerve. Bolj pomembno pa je bilo to, da je bilo na vrhu res odlično vreme. Niti enega samega oblačka. Poleg tega je bilo zaradi preteklega deževja nebo umito. Zaradi tega so razgledi segali izjemno daleč. Na primer brez težav in popolnoma jasno se je videl Tržaški zaliv. V razgledih sem užival skorajda eno uro. Potem pa sem po poti vzpona sestopil nazaj v Krmo. Tudi s Kredarice se baje da priti na Triglav brez zimske opreme.

eXTReMe Tracker