Silvo Baznik: Ko okoli osme ure zjutraj pripeljem na parkirišče v 
Mačah, je le-to polno zasedeno.
Poleg avtomobilov je na parkirišču veliko lesa in komaj najdem prostor za svojega jeklenega konjička, ki ga stisnem ob kup peska, kot so storili tudi nekateri drugi. Oprtava nahrbtnika in stopiva na makadamsko cesto, ki se strmo vzpenja, in jo zapustiva po slabem polurnem pešačenja na razpotju, kjer gre desno cesta in nato steza proti Srednjemu vrhu, levo, kamor se usmeriva, pa proti Kališču.
Prečiva potok in se strmo vzpenjava po pobočju, ki je polno novih in starih gozdnih cest, kolovozov in vlak in zato je potrebno skrbno paziti, da ne zapustiva sicer markirane poti. Ko nekajkrat prečiva ceste in kolovoze, se vzpenjava v ključih po prostranem gozdnem pobočju, ki naju privede do lepe klopce. Do sem sva lepo pridobila višino in hodiva v senci gozda v sicer sončnem dnevu. Še nekaj dolgih zavojev prehodiva in počasi se približujeva grebenu, pod katerim doseževa planino Kališče, polno pohodnikov. Uzreva najin današnji cilj, Storžič, nad katerim se kopičijo visoko nad njegovim vrhom prvi oblaki. Zapustiva planino in hodiva skozi gozd, se še nekoliko povzpneva in prideva iz njega pri Domu Kokrškega odreda. Pri koči je polno planincev, nekateri so se že vrnili s Storžiča, drugi pa, tako kot midva, bodo to pot še prehodili.
Od doma nadaljujeva hojo po široki grebenski poti, ob kateri je vedno več gorskega cvetja, kar naju malce upočasni ob večkratnem ustavljanju zaradi fotografiranja. Po nekaj minutah doseževa razpotje, kjer gre pot desno na Bašeljski vrh in proti Mačenskemu sedlu, midva pa nadaljujeva do Bašeljskega prevala, kjer se priključi pot z Jezerskega. S prevala greva proti zahodu in pot se prične strmo vzpenjati med rušjem. Po poti na in z vrha nas hodi večje število pohodnikov in pozdrav sledi pozdravu. Na nebu je nekoliko koprene in tako sonce ne pribija močno in je hoja temu primerno prijetna. Ko doseževa greben, se pot umakne na strma južna pobočja Storžiča, ki jih v suhem z lahkoto prečiva in se vzpenjava tudi ob pomoči dveh pletenic vedno višje in višje, seveda venomer srečujoč nove in nove pohodnike. Višje strmina malce popusti in kmalu nato doseževa greben, kjer se priključi pot iz Žrela, s planine Javornik in s Psice. Le še nekaj korakov je potrebno narediti in se znajdeva v množici na vrhu Storžiča na višini 2132 m. Sicer lepo sončno vreme z nekaj oblakov kazi le koprena, ki ne omogoča vidne ostrine, ki bi polepšala poglede na okoliške gore. Kljub temu so vidne gore grebena Košute in delno Kamniško Savinjske Alpe, ostalo pa je že v sivem namesto modrem območju neba. Privoščiva si daljši odmor, ki ga popestrijo planinske kavke, ki kot vedno pridejo po svoj obrok hrane. Vedno več pohodnikov prihaja na vrh in čas je, da vzameva pot pod noge.
Stopiva z vrha in slediva poti, ki sva jo naredila pri vzponu. Tudi pri sestopu ni težav. Korak se ustavi le pri fotografiranju in ob srečanju s pohodniki, sicer pa v enakem zmernem tempu stopava navzdol. Rahel vetrič ustvarja prijeten hlad pod sedaj že vročimi sončnimi žarki, ko doseževa v vznožju gore Bašeljski preval. Odločiva se za kratek nekajminutni vzpon na Bašeljski vrh, kjer se nama pridruži skupina otrok z vodičema, ki so prišli z Mačenskega sedla, a po nekaj minutah oddidejo z vrha in zavlada tišina. Prepustiva se miru in pogledom na Mali Grintovec, gorskemu hrbtu nad Dolgo njivo, kjer na drugi strani grebena se le ta zaključuje s Srednjim vrhom nad Cjanovco in Zaplato. Proti severu so vidni Javornik in Stegovnik in za njima veriga Košute, na zahodu pa se bohoti mogočna piramida Storžiča.
Z vrha stopiva na pot proti Kališču, ki se počasi spušča in naju privede do stičišča poti z Bašeljskega prevala. V nekaj minutah sva pri domu, kjer spereva slanico z obraza, se spustiva v gozd in na planino z lepim pogledom na jezero v Predvoru. Stopiva v gozd in slediva jutranji poti. Nekaj nepozornosti in že hodiva po drugi poti, slediva kolovozu, zaslediva stezico in tablo z napisom proti Bašlju, midva pa stopiva na gozdni kolovoz in po njem se spustiva globoko v dolino, kjer prečiva potok Belica, ob stičišču dveh cest srečava kolesarja in nižje prideva iz gozda pri vodohramu. Še malce nižje greva mimo parka in že sva pri prvih hišah v Bašlju. Hodiva skozi vas in stopiva levo v smeri najinega izhodišča. Asfalt zamenja makadam in vedno lepši pogledi na Kriško goro, Storžič in Zaplato. Stopava po cesti med njivami in travniki in po nekaj kilometrih sva v Mačah.
Sledi vzpon do parkirišča, kjer zamenjava obutev in se odpeljeva na osvežilno pijačo restavracije v Tupaličah, od koder je prav tako lep pogled na vrh Storžiča. Ob pogledu na hriba s cerkvicama Sv. Lovrenca in Sv. Jakoba pa se porodi ideja o novi kolesarski turi kot tudi o pohodni turi preko Zaplate na Srednji vrh. Vprašanje je le, kdaj bo to.