Nejc Marčič, Martin Žumer: Poročilo alpinistične odprave ali »brez dobrega vremena v Patagoniji ne moreš splezati nič«
Martin Žumer in Nejc Marčič sta januar, oz. dan manj, preživela v Patagoniji.
Kot se za ta del sveta spodobi, je potek krojilo vreme, kar je tudi glavni razlog, da ju bo cilj, vzpon na Cerro Torre po smeri Ragni, počakal.
Kronološki potek odprave:
30. december 2016: Dunaj - Madrid - Buenos Aires
1. januar 2017: Buenos Aires - El Calafate
2. januar 2017: nakup hrane, El Calafate - El Chalten, balvaniranje
3. januar 2017: dostop do Pidera del Fraile
4. januar 2017: dostop pod Fitz Roy obrneva zaradi sneženja, povratek v El Chalten
5. januar 2017: plezanje večraztežajnih smeri
6. januar 2017: športno plezanje
7. januar 2017: plezanje večraztežajnih smeri
8. januar 2017: plezanje večraztežajnih smeri
9. januar 2017: balvaniranje
10. januar 2017: dostop do Niponina
11. januar 2017: dostop proti sedlu Standhardt, obrneva zaradi premočnega vetra
12. januar 2017: preplezava Super Domo (WI5, M5, 500 m), povratek v El Chalten
13. januar 2017: počitek
14. januar 2017: počitek
15. januar 2017: balvaniranje
16. januar 2017: balvaniranje
17. januar 2017: začnemo dostop proti sedlu Superior
18. januar 2017: na sedlu se vreme poslabša, vrnemo se v El Chalten
19. januar 2017: plezanje večraztežajnih smeri
20. januar 2017: slabo vreme
21. januar 2017: tek, balvaniranje
22. januar 2017: počitek
23. januar 2017: zvečer začneva dostop pod smer Supercanaleta
24. januar 2017: ob peti vstopiva v smer, zaradi velikega števila navez obrneva,
preplezava smer Comesana-Fonrouge (5+, A1, 400 m)
25. januar 2017: počitek
26. januar 2017: počitek
27. januar 2017: balvaniranje
28. januar 2017: tek
29. januar 2017: El Chalten - El Calafate, El Calafate - Buenos Aires
30. januar 2017: Buenos Aires - Madrid - Dunaj
Vodja o odpravi
Dan manj kot celoten januar sva Martin in Nejc preživela v in nad mestom El Chalten. Prve tri tedne nama je krajšal čas in dostope soferajnovec Jernej Žižek.
K sreči tamkajšnja pokrajina ponuja veliko različnih aktivnostih, tako lažje preživiš dan v bližini mesta. Slabše vreme v gorah nas je prisililo k temu, da smo lahko pilili športno plezalno tehniko in naš socialni duh.
Mesto je bilo polno plezalcev, kar je normalno, ni pa vsakodnevno to, da je v Chaltenu devet (9) Slovencev. Imeli smo dovolj časa, da smo se družili in še več energije, da smo se prenašali.
Slab sloves patagonskega vremena naju je spodbudil, da sva že naslednji po prihodu v mesto izkoristila vremensko okno in odšla proti hribom. Že na dostopu naju je močil dež, zaradi česar sva ustavila in se nekoliko posušila. Pot proti Fitz Royu sva nadaljevala ob polnoči, vendar je najine namere ustavil novozapadli sneg.
Glavnega cilja (Cerro Torre po smeri Ragni) nisva uresničila zaradi prekratkih obdobij dobrega vremena. Kljub več poizkusov v tej sezoni ni uspelo nobenemu preplezati na Cerro Torrej. Tudi sama sva se, vedoč da so v steni slabe razmere, odpravila proti smeri, vendar naju je premočan veter odvrnil od nadaljevanja.
Martin Žumer, vodja odprave
Kljub temu, da zaradi slabih razmer v tej sezoni ni še nihče preplezal Cerro Torreja, sva se v naslednjem kratkem vremenskem oknu namenila proti glavnemu cilju najine odprave. Po noči na Niponinu sva poskusila dostopiti čez sedlo Standhardt, vendar naju je močan veter ustavil. Za naslednji dan se je vremenska napoved poslabšala, zato sva izkoristila nekaj urno vremensko okno za plezanje v zavetrju Domo Blanca. Splezala sva predvsem snežno/ledno smer Super Domo. Smer je lažja in lepa z dobrim razgledom na Fitz Roy.
Naslednje kratko 15-urno vremensko okno sva želela izkoristiti s plezanjem v Mermozu, kamor smo se odpravili skupaj z Jernejem. Po celonočnem dostopu smo ob 5. uri stali na Superirorju, vendar so nas posnežen ledenik in črni oblaki odvrnili od nadaljevanja. Dež na sestopu v mesto je le še potrdil dobro odločitev.
Vremenska napoved ni kazala nobene izboljšave in najina edina priložnost preplezati smer v Fitz Royu je bila Super Canaleta.
Po dnevih sneženja in močnega vetra se nama je proti koncu bivanja v Chaltenu ponudila še ena priložnost. Glavna motivacija je bila preplezati smer v enem »šusu« - iz mesta do mesta. Po sedmih urah sva preko Piedra del Fraile stala pod zahodno steno Fitz Roya. Po vstopu v smer sva ugotovila, da je v smeri veliko plezalcev. Naveze pred nama so že obračale in naju seznanile s tem, da sva kar deseta naveza. Zaradi varnosti in časovnice nadaljevanje v tej smeri ni bilo smiselno.
V krasnem jasnem jutru sva hodila nazaj proti Piedra Negri. Nič se nama ni mudilo, pred vzponom na prelaz Cuadrado pa sva se začela pogovarjati o tem, da je škoda dneva za hojo proti dolini. Po kratkem motivacijskem pogovoru sva zagazila v povsem južni sneg do začetka grebena. Plezala sva skalno smer Comesana-Fonrouge, ki je bila še posebej zanimiva zaradi dejstva, da s seboj nisva imela plezalk. Če izpustim težji raztežaj, ki se je skrival v senci in je bil zato povsem leden, sva s smerjo opravila hitro in brez težav.
Zahvala za pomoč pri izvedbi odprave: Planinska zveza Slovenije, Alpinistični odsek Radovljica, Camp - Cassin
Martin Žumer,
vodja odprave