Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Koliko

  ...05.2017
Koliko vas lahko stane helikoptersko reševanje v gorah?

sobota, 27. maj 2017, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 1619

vas lahko stane helikoptersko reševanje v gorah?

Gorska reševalna zveza o helikopterskem reševanju v gorah pri nas in v tujini.

Lov za čudovito fotografijo na Facebooku ali Instagramu je vedno bolj pogost vzrok za nesreče v gorah. Tja se odpravlja vse več ljudi, ki za to niso dovolj pripravljeni. Pa vi? Ste v gorah dovolj previdni? Reševanje v gorah, kamor spada tudi helikoptersko reševanje, je v Sloveniji še vedno na stroške države, v tujini pa vas lahko drago stane. Vam lahko pomaga zavarovanje za tujino?

Število nesreč v gorah je visoko

»Družbena omrežja delajo medvedjo uslugo. Nekdo objavi čudovito fotografijo z grebena, vrha gore … Drugi mu slepo sledijo in se v lovu za čudovito fotografijo odpravijo v hribe, ne da bi se prej vprašali, kdo je fotografijo objavil, kakšne so njegove izkušnje, oprema in podobno.«

Matjaž Šerkezi, predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS, ugotavlja, da so družbena omrežja eden od možnih razlogov za to, da je bilo lani v Sloveniji največ reševanj v gorah doslej. Bilo jih je kar 483.

Tudi številke intervencij v gorah v sosednjih državah so visoke. Le da je pri njih število nesreč bistveno višje, ker pokrivajo širše območje gorskega sveta.

Vzroki za nesrečo so tudi v tujini podobni kot v Sloveniji: prevladuje zdrs in neprimerna oprema posameznikov oziroma njena nepravilna uporaba.

Vsi pa zadnje čase vse večjo krivdo pripisujejo tudi družbenim omrežjem.

V gorah veljajo drugačna pravila

V Gorski reševalni zvezi zato vse obiskovalce gora opozarjajo, naj se zavedajo, da so gore drugačen svet. Tam so spremembe vremena lahko burne in tudi meseca avgusta včasih zapade sneg.

Tudi največ podhladitev je v poletnem času, ko so temperature nad 25 in 30 stopinj, neizkušeni posamezniki pa se željni avantur v gore odpravijo brez toplih oblačil ali celo nahrbtnika.


Na turo se dobro pripravite, pozanimajte se o vremenski napovedi in razmerah na planinskih poteh. Pri tem vam lahko pomaga aplikacija Triglav Vreme.


Preden se odpravite v gore, Matjaž Šerkezi priporoča, da:

  • v nahrbtniku imate vse potrebno, kot je med drugim komplet prve pomoči, čelna svetilka, mobilni telefon s polno baterijo, kapa in rokavice, hrana, ki ima visoko energijsko vrednost,
  • pripravite načrt poti in ugotovite, koliko časa boste potrebovali za pot,
  • preverite vremensko napoved in teren poti,
  • planinski vzpon začnete zgodaj,
  • na poti uživate, vendar brez alkohola in tobaka.

Pred odhodom v gore v tujini sklenite zavarovanje za tujino

Ob zgoraj naštetem Matjaž Šerkezi vsem, ki se na počitnice oziroma potovanje odpravljate v gore zunaj meja Slovenije, svetuje tudi sklenitev ustreznega zavarovanja, ki bi krilo stroške morebitnega reševanja v gorah ali nujnega helikopterskega prevoza.

Kljub previdnosti so gore nepredvidljive in hitro gre lahko kaj narobe. V Sloveniji je lani helikopter Slovenske vojske in policije po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije moral posredovati v kar 210 primerih. V gorah je zaradi težko dostopnega terena helikoptersko reševanje lahko edina rešitev.

Ni pa poceni. Stroški v Sloveniji znašajo okrog 2.750 evrov na reševanje. Te tako za Slovence kot tuje državljane krije zdravstvena zavarovalnica. Podobno ureditev reševanja imajo tudi nekatere druge države v Evropi in svetu, recimo Hrvaška.

V določenih državah, kot sta Avstrija in Italija, ki ju tudi Slovenci radi obiskujejo, mora stroške reševanja pokriti planinec, ki se znajde v težavah. Ti se pričnejo pri 3000 evrih, zneski pa so lahko še precej višji.


Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne krije stroškov helikopterskega reševanja v tujini. To krije turistično zavarovanje


Nujno helikoptersko reševanje je vključeno v vse tri pakete turističnega zavarovanja, če je bil vzrok nezgoda ali bolezen. Zavarovanje za reševanje v tujih gorstvih pa je krito tudi v članarini A Planinske zveze Slovenije.

V Zavarovalnici Triglav ugotavljamo, da so naši zavarovanci helikoptersko reševanje najpogosteje potrebovali pri nezgodah pri smučanju, sploh v Avstriji in Italiji. V nekaj primerih pa je bilo treba posredovati tudi pri pohodništvu, plezanju in alpinizmu.

Klic na pomoč in številke, ki jih morate poznati

Če se ponesrečite v Sloveniji, v Gorski reševalni zvezi svetujejo, da pokličete številko 112, ne prijateljev in znancev. Številka 112 je mednarodna številka za klic na pomoč in velja tudi zunaj meja Slovenije.

Ne glede na to, kje se je nesreča zgodila, pa velja, da ste ob reševanju mirni in upoštevate vsa nadaljnja navodila reševalne ekipe.


Če boste potrebovali helikoptersko reševanje, je ključno, da ob prihodu helikopterja z znakom v obliki črke Y sporočite, da ste vi tisti, ki potrebujete pomoč.


Na koncu velja poudariti, da vas lahko nesreča v gorah in poškodba, ne glede na strošek helikopterskega reševanja, zaznamuje za celo življenje. Zato se v gore v Sloveniji ali tujini odpravljajte primerno opremljeni in usposobljeni ter zavarovani.

Oznake: USP

Komentiraj (9):

Matej Kucler, sobota, 27. maj 2017, ob 20:11

V tujini nič, če si član Avstrijske zveze in se pravilno opremljen s potrebno opremo je strošek reševanja 0 evrov. Saj članarina v višini 60 evrov pokrije vse to. Kaj pa naša članarina B 25 evrov in A 65 evrov, kam gre ta denar, če je reševanje brezplačno.

Matjaž Šerkezi, torek, 30. maj 2017, ob 15:32

Glede na komentar podajamo nekaj dodatnih pojasnil. Reševanje v gorah Slovenije oz. reševanje pri katerem posreduje Gorska reševalna zveza Slovenije ni brezplačno. Pri tem v vsakem primeru nastanejo stroški helikopterskega reševanja in reševanja ekip na terenu. Nastale stroške pokrije zdravstvena zavarovalnica, če se ne zazna večja malomarnost in zaradi česar je v Sloveniji v zadnjih desetih letih bilo izdanih nekaj računov s strani države oz. beležimo primer, ki se je končal na sodišču.

Slovenija ni osamljen primer s takšnim načinom kritja stroškov reševanja v evropskem prostoru. O tem si lahko več preberete na spletni strani IKAR, za širšo sliko pa je na grobo razloženo v tej tabeli: http://www.alpine-rescue.org/ikar-cisa/documents/2015/ikar20150603001663.pdf

Stroški reševanja v gorah Avstrije so plačljivi s strani rešenega, ki prejme ločene račune za helikoptersko reševanje, reševanje gorskih reševalcev na terenu in bolnišnične storitve. V primeru, da rešeni nima za to sklenjenega primernega zavarovanja, te stroške krije sam. Letos smo v Planinski zvezi Slovenije prejeli tri klice, ker so posamezniki dobili za reševanje v tujih gorah izstavljen račun, niso pa imeli sklenjenega ustreznega zavarovanja za reševanje v gorah. Ti stroški so bili med 4000 in 7000 € in so jih morali kriti sami. Zavedati se je potrebno, da enako kot v Gorski reševalni zvezi Slovenije, v tujini v času intervencije na pot odide tako helikopter in ekipa na terenu, tukaj gre za IN IN in ne ALI ALI strategijo, saj je helikoptersko reševanje odvisno od številnih naravnih dejavnikov, ki tako ali drugače ogrožajo plovilo in posledično s tem nastanejo stroški helikopterskega reševanja in ekipe na terenu.

Na tem mestu moramo pojasniti, da je bilo že v letu 2017 nekaj primerov, ko so člani Planinske zveze Slovenije uporabili zavarovanje za reševanje v tujih gorah. Celotno organizacijo reševanja je prevzela izbrana zavarovalnica in poskrbela, da je proces stekel nemoteno in z minimalnim stresom za reševane in njihove najbližje. Žal smo morali v Slovenijo v zadnjem pol letu pripeljati tudi nekaj mrtvih posameznikov, ki so umrli pri dejavnostih v gorah. Tudi v teh primerih je zavarovalnica prevzela organizacijo prevoza posmrtnih ostankov v Slovenijo in do sedaj so zgolj pozitivne izkušnje s celotnim servisom. Pri dveh primerih smo morali podati dodatna pojasnila zavarovalnici zaradi bodisi nepopolnih informacij ob prijavi nezgode ali nekoliko drugačnega tolmačenja dejavnosti in oba primera sta se zaključila s kritjem stroškov reševanja.

Vsem obiskovalcem gora v tujini svetujemo, da pred odhodom poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v gorah in bolnišnične storitve. V sklopu članarine Planinske zveze Slovenije je zajeto tudi kritje stroškov reševanja v tujih gorah. V članarini B je zajeto reševanje v gorah Evrope in Turčije, v članarini A pa je zajet cel svet. Pri tem je potrebno poudariti, da vsem, ki se odpravljajo v tujino svetujemo članarino A, saj so v njej zajete bistveno višje premije za reševanje in bodo praviloma v celoti pokrile stroške reševanja. Za boljšo predstavitev si preberite priročno zgibanko z nasveti: http://www.pzs.si/javno/clanarina__zavarovanja/clanarina_2017/clanarina_pzs-zgibanka_zavarovanja_2017.pdf

Alpinističen odprave v osnovno članarino niso zajete in je zanje treba skleniti dodatno zavarovanje, kar velja tudi za članarine v sorodnih organizacijah v tujini. V primeru, da bi želeli informacijo za zavarovanje aktivnosti na alpinistični odpravi, nam pišite na alpinizem@pzs.si.

Vsem, ki veliko potujete, svetujemo tudi sklenitev dodatnega CORIS zavarovanja, s katerim poskrbite za ustrezno finančno varnost in pomoč tudi v primeru nezgode ali bolezni, ko ste v tujini na počitnicah, službeni poti, smučanju ali samo na kratkem izletu.
Brez dodatnih doplačil je vključeno športno plezanje, deskanje in smučanje izven urejenih prog ter planinarjenje in treking do 6.500 metrov nadmorske višine. Za člane Planinske zveze Slovenije je letna premija polovica redne premije in znaša 43,68 € na osebo - https://clanarina.pzs.si/coris.php.

Kaj vse pridobite s tem, ko postanete člani Planinske zveze Slovenije je opisano na tej povezavi: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=11 in v priročni zgibanki.

Želimo vam prijetno poletje v gorah in predvsem varen korak.

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS

Jaka Ortar, sreda, 31. maj 2017, ob 16:34

"Nastale stroške pokrije zdravstvena zavarovalnica, če se ne zazna večja malomarnost in zaradi česar je v Sloveniji v zadnjih desetih letih bilo izdanih nekaj računov s strani države oz. beležimo primer, ki se je končal na sodišču."

Če prav razumem, v takih primerih tudi zavarovanje članov PZS (katerekoli kategorije) nič ne pomaga - te račune plača malomarnež sam, saj zavarovanje ne velja v Sloveniji.

Zavarovanje članov OAV pa velja tudi v Sloveniji - ali krije stroške v zgoraj omenjenih primerih?

"V sklopu članarine Planinske zveze Slovenije je zajeto TUDI kritje stroškov reševanja v tujih gorah."
Tisti "tudi" ne spada v kontekst, saj "je zajeto kritje stroškov reševanja LE v tujih gorah". Stroški v Sloveniji so kriti iz drugih virov.

Marko Kern, sreda, 31. maj 2017, ob 23:51

Jaka Ortar: "Zavarovanje članov OAV pa velja tudi v Sloveniji - ali krije stroške v zgoraj omenjenih primerih?"

Ja, OAV zavarovanje velja tudi v Sloveniji. Tudi v zgoraj omenjenih primerih in tudi, če si v prekršku (recimo gorsko kolo, padalo ...). Zavarovanje krije tudi bolniško oskrbo.

Žal PZS ne zna ponuditi primernega/konkurenčnega zavarovanja. Zato ni čudno, da smo nekateri že leta zavarovani pri sosedih.

Andrej Kecman, petek, 2. junij 2017, ob 12:11

Dva odrasla in dva otroka (OŠ )
polna (celi svet) - družinska:
OAV 44 x 2 + 24 x 2 = 136 EUR
PZS 50 x 2 + 5,6 x 2 = 111,2 EUR
Otroci srednješolci in študenti
OAV
PZS 125,6 EUR

Za Evropo PZS (B članarina odrasli družinska)
OAV isto
PZS OŠ = 51,2 EUR
PZS srednja šola in študenti = 65,2 EUR
Vključena je zdravstvena asistenca A 10.000 in B 3.000 EUR.
A sem se kje zmotil, Marko?
Lp

Marko Kern, nedelja, 4. junij 2017, ob 18:45

"A sem se kje zmotil, Marko?"

V tvoje dobro upam, da ne ;-)

Andrej, zakaj si tako negotov? Verjamem, da si sam znaš natančno izračunati, kaj je za tebe najbolj konkurenčna ponudba. Če ti zavarovanje PZS krije vse, kar potrebuješ, potem je brez dvoma ceneje kot OAV.

Konkurenčnost je subjektivna presoja. Meni zavarovanje PZS sploh ne krije "mojega" gorništva, zato ne pride v poštev. Sem omenil v prejšnjem komentarju kolesarjenje v gorah. Vprašanje je tudi, ali PZS zavarovanje krije alpinistično smučanje. Sklepam, da ne (glej definicijo turnega smučanje in alpinizma brez dodatnega varovanja): https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=79.

Matej Kucler, sreda, 7. junij 2017, ob 00:18

Matjaž:
"Ti stroški so bili med 4000 in 7000 € in so jih morali kriti sami."

In naša B članarina je tukaj premalo. Vsaj A ali pri severnih sosedih, v obeh primerih stane podobno 60-70 evrov.

Ali pa Coris, 1 dan 5-6 evrov, kritje do 25.000 evrov. B ima samo do 3000 evrov.

Jaka Ortar, sreda, 7. junij 2017, ob 12:30

Matej, saj to je napisal tudi Matjaž "Pri tem je potrebno poudariti, da vsem, ki se odpravljajo v tujino svetujemo članarino A, saj so v njej zajete bistveno višje premije za reševanje in bodo praviloma v celoti pokrile stroške reševanja."
in piše tudi na strani KA PZS https://ka.pzs.si/vsebina.php?pid=9 točka 1:
"Za vse člane AO, AK in AS je edina primerna članarina A, saj le ta vrsta članarine nudi ustrezno zavarovanje za plezanje v tujini. Članarina B ni ustrezna zaradi nizkih zavarovalnih vsot."

Težko je primerjati jabolka in hruške. Zavarovanji članov PZS A in OAV se razlikujeta:
1) po vrsti zavarovanj - obe krijeta:
- stroške reševanja (OAV cel svet, PZS A cel svet brez SLO)
- stroške zdravljenja in vrnitve v domovino (OAV za prvih 8 tednov VSEH prostočasnih & SLUŽBENIH potovanj v tujino ter bolezni, PZS A le za nabor gorniških aktivnosti)
- stroške odškodnine (OAV do 3.000.000€, PZS A do 150.000€)

PZS dodatno vključuje nezgodno zavarovanje (smrt, invalidnost), vendar le za nabor PZS gorniških aktivnosti, kar pomeni, da če želite biti nezgodno zavarovani tudi, ko niste v hribih (ali pa ste v hribih, vendar počnete stvari, ki niso na seznamu), potrebujete še neko drugo 24/7/365 nezgodno zavarovanje!

OAV vključuje tudi kritje pravnih stroškov (sodne takse, pravni zastopnik) za odškodninske tožbe (če si tožen ali tožiš), povezane z nastankom škode pri športnih aktivnostih (gl. točko 2) ).

2) glede obsega aktivnosti, pri katerih pride do nesreče/bolezni in zato do stroškov:
PZS: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=79

OAV = PZS + alpsko smučanje (vključno z nesrečami na gondolah in žičnicah), variantno smučanje, nekateri vodni športi (kanjoning ...), letenje z motornim letalom, registriranim za prevoz potnikov, heli skiing, turno kolesarstvo po nenamenskih poteh ne glede na zahtevnost, turno smučanje brez omejitev težavnosti ...
--> član OAV je zavarovan (zdravljenje, vrnitev v domovino) tudi v času potovanja (z motornim vozilom) z/na zgoraj navedene aktivnosti, tako da se s stališča zavarovanja aktivnost prične že z začetkom potovanja proti izhodišču.

Kot navaja KA PZS (4. točka na linku zgoraj), člani PZS A za kritje stroškov zdravstvenih storitev v tujini in vrnitve v domovino zaradi negorniških nesreč ali bolezni potrebujejo še Coris zavarovanje.
OAV člani imajo te stroške krite do višine 10.000€ (Coris krije do 25.000€).

Avstrijski gorski vodniki & smučarski vodniki & (če sem prav prevedel) planinski vodniki, ki so registrirani pri avstrijski vodniški organizaciji in so člani OAV, so v času vodenja zavarovani tudi iz naslova članstva v OAV.

5. točka na zgoraj navedeni strani KA PZS: "Za plezalce je zavarovanje A PZS boljše od avstrijskega."
Ja, sploh, če si ne preberejo podrobnosti o obeh zavarovanjih. :)

Poenostavljeno zapisano:
PZS A + Coris (za PZS: 43,68) = OAV
ali pa
PZS A + Coris (za PZS: 43,68) + nezgodno (za PZS A: 277,10) = OAV + nezgodno

Res pa člani OAV niso deležni tu navedenih popustov: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=13

Če se navežem na Matejev prvi komentar:
verjetnost, da se članu PZS zgodi nesreča v tujini v gorah, je zagotovo vsaj 100x manjša (če privzamem, da ima največ vsaka stota tura člana PZS cilj v tujini) kot verjetnost, da se članu OAV zgodi nesreča v DOMOVINI ALI TUJINI v gorah, na cesti proti/z gora, na službenem potovanju.
Zato sklepam, da je zavarovalna premija (ki je del članarine) za PZS A zelo nizka v primerjavi s premijo članov OAV.

Morda bi veljalo razmisliti o tem, da bi stroške reševanja Slovencev, ki se jim zgodi nesreča v Sloveniji in so tudi člani OAV, krili iz naslova njihovega avstrijskega zavarovanja, ne pa iz SLO zdravstvene blagajne.

Če sem si kaj narobe povzel, me, prosim popravite.
Podatke o OAV zavarovanju sem našel tule: http://www.alpenverein.at/portal_wAssets/docs/service/versicherung/2017_AV-WWS-folder_english.pdf

Matej Kucler, sreda, 7. junij 2017, ob 14:20

Coris ima dobro ponudbo do 25.000 evrov krijejo stroškov, za 1 dan premija pa stane 5-6 evrov.
B je pa res premalo.

eXTReMe Tracker