Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: ... dan stane 200 evrov
Včasih so gorski vodniki veljali za nepotrebne, zdaj se profesionalno gorsko vodenje čedalje bolj uveljavlja.
Naše gore so prepredene s planinskimi, tudi zahtevnejšimi potmi, ki so dostopne vsem. Eden od vidikov množičnosti planinstva je prepričanje, da vsak zmore vse, in v marsikaterem planinskem krogu tisti, ki želi spoznati težje gorske ture s pomočjo vodnika, tvega oznako manj sposobnega oziroma premalo pogumnega. Plezalne vzpone poleti in pozimi, na alpske štiritisočake, čez zaledenele slapove, turnosmučarske spuste in ture po manj znanih predelih gora si je vseeno mogoče omisliti tudi s pomočjo gorskega vodnika – pri tem pa zaradi večje varnosti in užitka v dogodivščini tvegaš kvečjemu manj.
Zakoreninjen slabšalni odnos
»Zakoreninjen slabšalni odnos se spreminja in tudi slovenski gostje čedalje pogosteje najemajo vodnike za zahtevnejše ture doma, še posebno pa za vodenje na slikovite vrhove Alp, kot sta Mont Blanc in Matterhorn. Obenem nekaj slovenskih gorskih vodnikov živi od vodenja tujih gostov na Triglav, to je bilo še pred petnajstimi leti nemogoče,« pravi Tadej Debevec, gorski vodnik in predsednik tehnične komisije Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) ter dodaja, da si gorski vodniki v Sloveniji nabirajo krog stalnih gostov, ki jih vodijo tudi izven klasičnih tur, kjer je lahko doživetje še lepše.
ZGVS je že 20 let članica mednarodne organizacije gorskih vodnikov (IFMGA), ki je imela pretekli teden v Sloveniji generalno skupščino. Članstvo v mednarodni organizaciji zagotavlja najvišji gorski vodniški standard in omogoča slovenskim vodnikom delo po vsem svetu, pravi Debevec. »Ob generalni skupščini IFMGA smo pokazali, da so gore v Sloveniji zanimive tudi za tuje goste oziroma gorske vodnike, še posebno pozimi, ko lahko pri nas doživijo spokojnost, ki je ne morejo doživeti v komercialnejših območjih Alp z množičnimi turnimi smukami. Naše srečanje je podprla tudi Slovenska turistična agencija, ki spodbuja to obliko turizma,« pravi Debevec.
V gore z vrhunskimi alpinisti
ZGVS ima več kot 75 članov, približno 20 je zelo aktivnih, 20 takšnih, ki vodništvo izvajajo ob siceršnji službi, drugi pa so večinoma starejši, malo manj dejavni vodniki. Vodniški dan stane 200 evrov. Marsikomu se zdi ta cena visoka, vendar je treba vzeti v obzir marsikatero oteževalno okoliščino, od dolgotrajnega usposabljanja in potrebnega znanja do stroškov za tehnično opremo. V Švici znaša ta cena 500 švicarskih frankov, na Bavarskem pa 350 evrov. »Preživeti z gorskim vodništvom ni šala. Poklic je videti bolj romantičen, kot je v resnici. Veliko je odgovornosti, psihičnega in fizičnega napora,« pravi Debevec, ki najraje vodi v domačih gorah in na manj obiskane vrhove v Alpah.
Med člani ZGVS so tudi vrhunski alpinisti, ki vodijo kliente na najzahtevnejše ture. Andrej Štremfelj je na primer vodil gosta čez severno steno Eigerja. Marko Prezelj vodi goste po zelo zahtevnih plezalskih smereh. Tomaž Jakofčič je nedavno pripeljal dvojico na vrh Mount Everesta. Pomembno je, da se na turah s slovenskimi gorskimi vodniki nesreče ne dogajajo, čeprav se morata, pravi Tadej Debevec, tako vodnik kot gost zavedati, da tveganje vedno obstaja.