AO Kranj - Teja Čeč: Cilj letošnje prvomajske skupne ture je bila Bosna. V petek (nekateri prej, drugi kasneje) smo se nastanili v Banja Luki, in sicer kar v plezalni dvorani Extrem.
Po kavi in zajtrku smo se ‘nabasali’ v avtomobile in šli plezat v bližnje plezališče Kameni most. Pot do tja nas je vodila čez kanjon Tijesno, kjer smo s ceste videli tudi plezališče z večraztežajnimi smermi, a tekom naše ture nismo imeli časa, da bi se tja vrnili. Seveda pa smo se vsi strinjali, da se sem kmalu vrnemo za kakšen sončen vikend.
V Kamenem mostu smo plezali, dokler nas ni pregnalo slabo vreme. Ves čas nas je spremljal močan veter (na srečo ni nikogar odpihnilo iz stene), motivacijo nam je dajal Bojč z igranjem na harmoniko. Pavzo med plezanjem pa smo si popestrili z balinčkanjem.
Zvečer smo si, kot se spodobi, v Banja Luki privoščili čevape in burek. Nekateri smo utrujeni od vožnje in plezanja kar zgodaj zaspali, drugi pa so precej dolgo vztrajali ob večernem druženju.
V soboto smo se na žalost prebudili v deževno vreme, zato smo dopoldne ostali v plezalni dvorani. Nastalo je kar nekaj novih bolderjev in smeri. Ko nam je zmanjkalo moči in tudi kože na prstih, smo se raje lotili balinčkanja in Jungle Speeda.
Zvečer pa smo šli v mesto.
Drug del naše ture smo preživeli v plezališču Pecka, ki se nahaja poldruigo uro iz Banja Luke. Na travniku nad plezališčem smo se ‘utaborili’. Pecka ima kar nekaj sektorjev, do katerih je 5-20 minut dostopa. Najdejo se smeri zelo raznolikih ocen, tako da je prav vsak našel nekaj primernega zase. Po treh dneh plezanja so nas zaradi ostre skale prsti že pošteno boleli (še dobro, da nismo ostali dlje).
Oba večera smo se greli ob ognju, pekli čevape in veselo prepevali pesmi.
Tura je uspela, družba je bila fajna. Skratka, imeli smo se super, le čas je prehitro minil. Hvala Nacetu za organizacijo!