Silvo Baznik: Poznopomladanska smuka v visokogorju je 
balzam za turnosmučarske navdušence in to dejstvo nas je pripeljalo na preval Na Žlebeh.
Avtomobila pustimo pri spodnji postaji kabinske žičnice in s smučmi na nahrbtnikih zagrizemo kopno strmino smučarske proge. Pred nami in za nami se vzpenja kopica turnih smučarjev in po polurni hoji le dosežemo prve večje zaplate snega, od koder hodimo naprej na smučeh. Višje smo, več snega je in ko se približamo zadnji strmini pod zgornjo postajo žičnice, se odpre čudoviti pogled na popolnoma zasneženo Kaninsko pogorje. Z jugovzhoda se valijo meglice oblakov, ki še dodatno popestrijo poglede.
Od koče se s kožami na smučeh spustimo v kotanjo proti vzhodu in pričnemo vzpon po lepo zasneženi progi proti Prevali. Pred dvema tednoma je bilo tu bore malo snega, tokrat pa pobočja prekipevajo od snega in sledov velikih plazov, ki so se ob obilnem sneženju sprožili in dosegli vznožja pobočij. Sneg je na vrhu ravno prav odjenjal, da kože lepo prijemljejo in vzpon ni zahteven. Na Prevali smučišče na slovenski strani deluje, mi pa stopamo ob njegovem robu, da ne motimo smučarjev. Po kotanjastem svetu se v smeri jugozahoda vzpnemo na Škrbino pod Prestreljenikom, od koder se še vedno s kožami na smučeh spustimo na osrednji del slovenskega smučišča. Zapustimo smučišče in gremo proti zahodu. Za vsak primer na smuči nataknemo srenače in nadaljujemo preko prelomnice prečno v dolinico pod Prestreljenikovim oknom, odkoder že nekateri smučajo, drugi pa se vzpenjajo. Sneg na srečo ni pomrzjen in zato strmino hitro in brez problemov premagamo in že smo pod samim oknom, kjer je potrebno sneti smuči in se peš povzpeti nekaj metrov do samega okna. Medtem so prejšnji obiskovalci že odsmučali, le eden se še pripravlja za smuk na strmo severno stran in nam kmalu izgine izpred oči. Veseli, da smo dosegli še eno do sedaj še nedoseženo točko, od koder bomo smučali, naredimo kratek odmor za okrepčilo in pripravo smučarske opreme in po obveznem fotografiranju se spustimo prve metre brez smuči ter nato stopimo na smuči. Sprva ožji prehod se hitro razširi in že smo na pobočju nad dolinico. Sneg je odličen za smučanje in hipoma smo nižje. Prijatelji smučajo v dolino in se bodo kasneje vrnili po drugi dolinici na smučišče, jaz pa odsmučam prečno na smučišče, nataknem kože na smuči in pričnem vzpon proti Škrbini. Lepo število smučarjev je na smučišču kljub občasni zagrnitvi smučišča z meglicami oblakov, ki jih veter v višavah podi po nebu.
Pospravim kože, naredim kratek odmor in stopim na smuči. Smučanje na Prevalo je en sam užitek in to v mesecu maju, ko je v dolini prava pomlad. Na Prevali imam celourni odmor. Ko postane hladno zaradi vetra in megle, pokličem prijatelje, ki ravno pridejo na Škrbino. Čez čas jih zagledam, ko prismučajo iz meglice. Stopim na smuči in družno se odpravimo navzdol v kotanjo. Sprva je smučanje odlično, nato pa postane sneg vedno bolj počasen in spodaj je potrebno narediti pred kotanjo že nekaj odrivov s palicami. Potrebno se je povzpeli do Gilbertija in trije nadaljujemo na smučeh brez kož, četrti član naše skupine pa smuči da na nahrbtnik in gre peške. Hitro ugotovi, da se tokrat sneg predira in zato nadaljuje počasneje kot mi na smučeh. Le nekajkrat je potrebno stopiti v smrečico ali prestopati, v glavnem pa gre na smučeh hitro navzgor.
Pri koči smo zopet skupaj. Nebo na zahodu in severu postaja vedno bolj temno in veter prinese prve kaplje dežja. Čas je za zadnje dejanje današnje ture. Smučamo po južnem snegu v dolino. Držimo se desnega kraka smučišča, ki obeta nekaj več snega in imamo prav. Izognemo se kopnih delov in dosežemo snežne jezike. Nižje smo, bolj so ozki in kmalu je potrebno prestopiti iz enega jezika na drugega. Ko je med njimi kamenje, sneti smuči in jih na drugem snežnem jeziku zopet pripeti. Tako nadaljujemo do zadnje flikce snega, ko smuči romajo na nahrbtnike in zadnji del poti odpešačimo do avtomobilov. Sledi prijetno opravilo, ko težke smučarske čevlje zamenjamo za lahko obutev, pospravimo opremo in se odpeljemo direktno v Mojstrano na vroči in močno začinjeni pici, ki ju z veseljem poplaknemo s pijačo iz hmelja. Kako gasi žareča grla.
V zraku ostane le eno vprašanje: Ali je to zadnja pomladanska smučarska tura, ker bo od sedaj v naših Julijcih potrebno nositi smuči več ur?