Delo - Blaž Račič: ... čistilnih naprav za planinske koče
Po zimski sezoni zaradi mraza največ poškodb na vodovodnih napeljavah.
Jesenice – V letošnji zimi na planinskih kočah v Sloveniji niso nastale večje poškodbe. Največ so jih opazili na vodovodnih napeljavah, saj so zaradi pomanjkanja snega in zelo nizkih temperatur v tleh popokale cevi za vodo. Med večjimi investicijami letos v PZS napovedujejo gradnjo čistilnih naprav pri petih kočah.
Škode še niso ocenili, prav tako lastniki oziroma upravljavci koč v visokogorju še niso pregledali, saj običajno to opravijo do sredine maja v tekočem letu. Kot pravi strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar, največ poškodb planinskih koč nastane zaradi večjih količin snega, močnega vetra, ledu in hujšega mraza (poškodbe na zunanjem obodu koč, strehah, žlebovih, popokane cevi, težave z vzpostavitvijo tekoče vode, prevelika vlaga zaradi zaprtosti prostorov idr.).
Opravili tretjino dela
Doslej so z biološkimi čistilnimi napravami opremili 57 planinskih koč (od skupaj 181 planinskih domov, koč, bivakov), dodatno sta še dve koči priključeni na javno komunalno omrežje, ena pa stalno odvaža odplake v komunalno čistilno napravo v dolini. Podatka o številu planinskih koč z urejenimi greznicami v PZS nimajo.
Čeprav bi morale biti koče po uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav s čistilnimi napravami opremljene do konca letošnjega leta, se jim zdaj ne mudi več tako, saj se je veljavnost uredbe iztekla konec leta 2015. Kot pravi Prašnikar, lahko po zdaj veljavni zakonodaji koče z greznicami obratujejo še vse do prvih rekonstrukcij. To pomeni, da imajo te koče tudi urejeno čiščenje odpadnih voda v skladu z zakonodajo.
Lani so z malo čistilno napravo opremili dve planinski koči, letos pa načrtujejo ureditev čistilnih naprav pri petih. V PZS sredstev za ta namen nimajo in društva podpirajo predvsem z brezplačnim svetovanjem ter občasno z razpisi za pripravo projektov za energetsko in ekološko sanacijo planinskih koč. Planinska društva imajo vsako leto možnost kandidirati za sredstva fundacije za šport, ki finančno podpre dva ali tri projekte na leto za planinske koče, velikokrat je to gradnja čistilnih naprav. Izjemoma projekte društev podpre tudi katera od občin, pravi Prašnikar. Poleg tega ima PZS sklenjen dogovor s Slovensko vojsko in policijo o brezplačnem prevozu opreme za energetsko in ekološko sanacijo planinskih koč.
Ni posluha za gorski turizem
Država nima posluha za finančne potrebe PZS, ki že nekaj časa poskuša prepričati pristojna ministrstva o pomembnosti planinske infrastrukture za slovensko turistično dejavnost, pravi Prašnikar. »Po eni strani se Slovenija promovira z zelenim turizmom v neokrnjeni naravi, pohodništvo in planinarjenje sta pomemben člen ponudbe, po drugi strani pa ministrstvo za gospodarstvo ne nameni niti evra za vzdrževanje planinske infrastrukture, ki je sestavni del turistične ponudbe. Tudi Slovenska turistična organizacija s proračunom okoli 14 milijonov evrov ne nameni nobenih sredstev planinski dejavnosti,« je kritičen Prašnikar in doda, da je država leta 2010 iz kohezijskih sredstev omogočila prenovo 22 planinskih koč, pri nekaterih tudi z ureditvami čistilnih naprav. Po projektni nalogi, ki so jo izdelali v PZS, bi za celovito ureditev čiščenja odpadnih voda pri vseh preostalih planinskih kočah v Sloveniji potrebovali okoli štiri milijone evrov.
V finančnem obdobju 2014–2021 Evropa večino svojih sredstev namenja za tako imenovane mehke vsebine, pri katerih je v projekte izjemno težavno vključiti samo investicijo v gradnjo čistilne naprave. Možnosti za črpanje evropskih sredstev v tem finančnem obdobju za namen ureditve čistilnih naprav v planinskih kočah so zelo majhne, pravi Prašnikar in dodaja, da morajo v vsakem primeru planinska društva vsaj del sredstev zagotoviti iz lastnih virov.