Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Zakulisje Šoštanjskega jezera

 

 

 

 

 

 

 

 


Šaleška dolina, 19. avgust 2016

četrtek, 18. maj 2017, ob 05:30, Iztok Snoj, ogledov: 339

Srednji svet: Vsak tip pokrajine ima svojevrstno energijo, raznovrstnost naše dežele pa je izvrstna. Zakaj bi se temu odpovedoval in hodil le v gore?

S pravo hitrostjo

 
Vsaj pet minut me je tiho opazovala čisto od blizu, kako sem fotografiral lepo pokrajino, ne da bi vedel zanjo. Ko pa sem nevede stopil naravnost k njej, je jadrno skočila počez med ostanke drevja, zveriženega po tleh. Srna. Območje še ni opustošeno v celoti. V tem izmaličenem svetu se morajo tako redka drevesa kot tudi grmovje močno boriti za svoj obstoj. Prišel sem na severno stran Velenjskega jezera. Čezenj je zavel vonj moje mladosti, vonj premoga, ki smo ga jeseni spravljali v klet.
 
   
 
S kakšno hitrostjo naj bi hodil na tem izletu? Kot bi gledal dober film. Ni šlo za akcijskega. Užival sem v počasnih posnetkih, občasno sem si kak prizor ponovil in stopil nekaj korakov nazaj. Katera hitrost naj bi bila prava? Glasba s plošče ne zveni lepo, kadar se posnetek ne vrti s pravo hitrostjo. Kakšno hitrost je za najlepše doživljanje narave določil njen stvarnik? Gre za osebno doživljanje vsakega posameznika, ne za univerzalno hitrost. Vmes sem postal in opazoval igro oblakov v nenehnem spreminjanju fantastičnih oblik in domišljijskih podob.
 
   
 
Vračam se. In vendar je lep ta svet, če ga takega vidim in doživim. Kačji pastirji so tu našli svoj dom. Sonce ni bilo vroče, ampak žgoče. Zvok Velunje je naznanil bližino kraja, kjer sem začel današnji potep. Kamni, položeni v plitvo strugo, so označevali kraj, kjer lahko suh preidem čez potok. Zakaj ne bi za konec naredil še kroga okoli Škalskega jezera? Tako kot sem se na poti v Šaleško dolino ustavil na Polzeli, si ogledal grad Komenda, obiskal park graščine Šenek, poln velikih in lepih dreves.
 
Iztok Snoj
eXTReMe Tracker