Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ko znanje o izjemnosti

Razgledi - Borut Peršolja: ... pokrajine preraste v njeno spoštovanje in ohranjanje = 3. objava vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini

Zamrznjene barve sveta.
(Fotografija: Borut Peršolja)

VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM

Trajnostna raba
Ustrezen prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati obisk na način trajnostne rabe in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije območja ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in prihodnje generacije.

Naravna in kulturna dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja
Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno. Ohranjena naravna in kulturna dediščina in njena integracija v prostoru sta eden od nosilcev trajnostnega razvoja celotnega območja Velike planine.

Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga moramo izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja. 

Kdo bo prej na vrhu? (Fotografija: Borut Peršolja) 

Vplivno območje
Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg ožjega območja varuje tudi okolica oz. njegovo vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv zlasti določene dejavnosti na lastnosti območja. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem postavljamo pogoje, pod katerimi je določena dejavnost možna ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnila imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo same pokrajinske sestavine območja ter na kakovost njene okolice, je treba upoštevati vplivno območje.

Možni vedenjski cilji obiskovalcev
•  Povečati obisk območja z razpršenostjo v prostoru in času: na primer obisk izven sezone in med tednom, obisk neznanih območij Velike planine, kamor usmerjamo obiskovalce, udeležba na vodenem ogledu.
•  Obiskovalci prevzamejo skrb za naravo: ta cilj želimo doseči pri domačem prebivalstvu, zato z interpretacijskim vodenjem gradimo njihov ponos.
•  Poveča se podpora upravljavcu in njegovim dejavnostim: če bodo obiskovalci med vodenjem spoznali zakaj in kako skrbimo za posamezne prvine območja, nas bodo bolj podpirali v naših prizadevanjih.
•  Usmeriti obisk na manj ranljiva območja, kadar je nosilna sposobnost presežena: to lahko dosežemo že zgolj z ureditvijo krožne poti, ki bo spontani obisk preusmerila na zaželeno območje; lahko pa na poti pojasnimo, zakaj v nekatera območja obiskovalci ne morejo vstopati, ker bi bila škoda za naravo prevelika.

Rana, ki potrebuje obliž ali gradbeno kirurgijo? (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Na Veliki planini ni urejenih stez za tek in hojo na smučeh, čeprav so tereni za to zvrst zimske rekreacije primerni. Tudi urejenih sankališč ni.
(Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12.)

* * *

Obnašanje obiskovalcev se lahko učinkovito spremeni, če vemo, kako se tega lotiti. Otroci na primer, se bodo ustrezneje obnašali, če bodo deležni osebnega vodenja in opozoril glede obnašanja v prostoru, kot pa če »navodila« oziroma kodeks obnašanja in ravnanja preberejo na še tako lični zgibanki ali informativni tabli. Sporočilo bo tudi bolj zaleglo, če bo prijazno in ne ukazovalno. ” Ne hodi po travi “je jasno navodilo, vendar zelo ukazovalno. “Hodite po poti” ohranja jasnost, hkrati pa ima pozitiven naboj. Toda “Prosim, hodite po poti, da ne bi ogrožali občutljivega cvetja”, pa je sploh najboljši napotek.

V PAN PARKS zato opredeljujejo naslednje prednosti k obiskovalcem usmerjenega pristopa:
- Razvoj turizma poteka v pričakovani smeri (uresničevanje ciljev in nalog).
- Večje zadovoljstvo obiskovalcev in posredne koristi (ponoven obisk, večji izdatki, spodbujanje, podpora javnosti, gospodarske koristi domačinov).
- Ohranjanje narave.
- Kakovostnejši nadzor vedenja obiskovalcev.
- Učinkovito izvajanje strategij in tehnik upravljanja z obiskovalci.
- Privabljanje želene ciljne skupine obiskovalcev.
- Smotrnost naložbe in vloženih sredstev v upravljanje z obiskom.

Vzdrževalec vsega: pokrajine, črede in zadovoljstva obiskovalcev.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Varstvene usmeritve
Varstvene usmeritve načrta UO se nanašajo na:
- ohranjanje dobrin splošnega/javnega pomena, zlasti z vidika kmetijstva, gozdarstva, turizma in športa,
- naravno ohranjenost ter ekološko in biotsko pomembnost,
- redkost in izjemnost visokogorske kulturne pokrajine,
- tipičnost in značilnost ter urejenost/skladnost tradicionalne rabe prostora,
- vidno privlačnost pokrajine in
- bivalno prijetnost v prostoru.

Varstveni cilji so:
- ohranitev pastirstva in spremljajoče kulture,
- dejavno ohranjanje habitatov (tudi habitatov evropske mreže Natura 2000),
- varstvo vodnih virov.

Varstvena področja in upravljavski cilji

Obstoječa mreža voznih poti zadostuje za oskrbovalne namene, tako pastirskih selišč in planinskih domov kot tudi turističnega območja.
(Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 22.)

Dolinski dvojček (pisalo in papir) na Veliki planini zamenja agregatno stanje in moč sporočila. (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Varstveni režim za arheološko dediščino
Arheološka dediščina se varuje v skladu s Konvencijo o varstvu arheološke dediščine (Malta
1992, podpisana s strani Republike Slovenija leta 1996) kar pomeni:
- ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim metodam,
- rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete,
- integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Na arheoloških najdiščih je prepovedano:
- odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren,
- graditi vse vrste stavb,
- izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav,
- postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja,
- izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču,
- raziskovanje terena nepooblaščenim osebam,
- gospodarsko izkoriščanje rudnin,
- postavljati reklamne in druge table oz. napise na ožjem območju varovanja.

Neusahljivo privlačna moč: pride vse, kar leze, hodi in gre. 
(Fotografija: Borut Peršolja) 

Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine možno:
- na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte in vodnike, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja,
- urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavitev pojasnjevalnih tabel),
- posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.

Varstveni režim za dediščinsko kulturno krajino
Varuje se:
- krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine),
- ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
- tipologija krajinskih prvin,
- način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Pomembnejša kulturna krajina se obravnava tudi kot kulturni spomenik. Varstveni režim za kulturno krajino je potrebno upoštevati pri vseh večjih varovanih območjih naravne in kulturne dediščine.

Brezčasnost dogajanja v pokrajini. (Fotografija: Borut Peršolja)

Projekti in ukrepi za izvedbo načrta
Seznam projektov (oblikovanih jih je bilo 28) je skupina aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov in lahko neposredno vplivajo na upravljanje z obiskom. Zaporedje projektov ne odraža njihove prioritete.

Vsak projekt vsebuje:
- zaporedno številko,
- ime,
- cilj,
- opis,
- območje izvajanja,
- aktivnosti za izvedbo,
- nosilca in
- kazalce uspeha.

Kasneje je treba projekte časovno opredeliti (rok za izvedbo) in jih finančno ovrednotiti (ocena stroška).

Seznam naslovov projektov:
VP1 – VZPOSTAVITEV SKUPNEGA UPRAVLJANJA CELOTNEGA OBMOČJA
VP2 – POSODOBITEV OBSTOJEČIH PLANINSKIH POTI
VP3 – RAZGLEDNA POT ZA GIBALNO OVIRANE INVALIDE IN OTROŠKA POT
VP4 – KROŽNA POT PO NAJVIŠJIH VRHOVIH PLANINE
VP5 – KROŽNA POT NARAVA VELIKE PLANINE
VP6 – INFORMACIJSKO IN PROMOCIJSKO GRADIVO
VP7 – VZPOSTAVITEV IN UREDITEV INFO CENTRA
VP8 – DOMAČI IZDELKI NA ENEM MESTU
VP9 – INFRASTRUKTURA ZA OBISKOVALCE
VP10 – PROGRAMI VODENJA PO PLANINI
VP11 – POLIGON ZA GORSKE KOLESARJE
VP12 – OKUS PLANINE
VP13 – RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE VELIKA PLANINA
VP14 – UREJANJE IN UMIRJANJE PROMETA V DOLINI
VP15 – UMIRJANJE PROMETA NA OBMOČJU PLANINE
VP16 – PREDSTAVITEV ETNOLOŠKE IN ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE
VP17 – OHRANITEV IN POSODOBITEV GONDOLSKE ŽIČNICE
VP18 – POVEZANOST TURSTIČNE PONUDBE
VP19 – TURNO SMUČARSKI POLIGON
VP20 – OZNAČITEV TRENUTNO NEOZNAČENIH POTI ALI ODSEKOV POTI
VP21 – SANACIJA EROZIJSKO OGROŽENIH ALI PRIZADETIH OBMOČIJ
VP22 – UREDITEV KOLESARSKIH POTI
VP23 – SPREMLJANJE URESNIČEVANJA NAČRTA UPRAVLJANJA
VP24 – PARK NARAVNE UMETNOSTI
VP25 – ODSTRANITEV NEDELUJOČIH ŽIČNIŠKIH NAPRAV
VP26 – ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV
VP27 – PRIPRAVA OTROŠKEGA ZEMLJEVIDA
VP28 – PODATKI O VREMENU IN SPLETNE VREMENSKE KAMERE

Turizem v gorski pokrajini ima nekaj stvarnih omejitev.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Conacija območja Velike planine
Na podlagi določenih ciljev po posameznih delih območja Velike planine smo pripravili prostorsko umestitev ciljev, varstvenih režimov in razvojnih usmeritev. Rezultat je karta conacije območja Velike planine glede na varstvene režime in razvojne usmeritve.

Prvo conacijo območja Velike planine je izpeljal že Vlasto Kopač z gradnjo počitniških hiš. Kasneje so prvotno conacijo skušali dopolniti.

Vrh, ki omogoča natlačenbolst. (Fotografija: Borut Peršolja)  

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 18:
Območje velikoplaninskega masiva je sklenjeno v tri cone:
- Cona Planinskega parka – muzeja v naravi (planšarski rezervat),
- Cona Snežnega stadiona in poletne planinske rekreacije (Tiha dolina–Šimnovec),
- Cona Šole v naravi – turistično in stacionarno središče (Kisovec–Peči).

Dolinsko območje Velike planine ima dve pomembnejši coni:
- Cona naravnega alpskega turistično-rekreacijskega parka v dolini Kamniške Bistrice – izletniški center,
- Cona ruralnega turistično-rekreacijskega parka v dolini Podvolovljek– Stacionarni center.

Ob upoštevanju sedanjega pokrajinskega reda je treba upoštevati še:
- da kakršnakoli conacija velja predvsem za kopne razmere, saj se pozimi razmere povsem spremenijo,
- da mirnih območij skorajda ni, saj je planina poleti močno obljudena; več je mirnih območij pozimi;
- da je celotno območje zavarovano na podlagi odloka iz leta 1965,
- da je na celotnem območju treba uveljaviti principe umirjanja prometa, ki mora biti omejen na obstoječe oskrovalne kolovoze in mesta za parkiranje,
- da je celotno območje hkrati tudi vodozbirno območje in
- da na conacijo vplivajo tudi starostne ciljne skupine obiskovalcev, ki z obiskom zadovoljujejo različne motive.

Sončna gasa. (Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

24.04.2017 21:06
KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE

Nadaljujemo z objavo vsebin, povezanih
z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:

1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI  
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV)


G-L, 23.04.17: Običajno življenje - 2
G-L, 22.04.17: Načrt upravljanja  - 1

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45898

Novosti