Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Pet spomladanskih cvetlic

20.04.2017
G-L:  "Kibubazin"


Velikonočnica. Foto: Barbara Strniša


Črni teloh. Foto: Gašper Vrhovec


Žafran. Foto: Branko Žager


Trobentica. Foto: Iztok Sinček


Mali zvonček. Foto: Iztok Sinček

četrtek, 20. april 2017, ob 05:28, Mojca Stritar Kučuk, ogledov: 217

Kibubazin: Velika noč ni samo največji krščanski dogodek, pač pa tudi starodaven poganski praznik ...

..., slavljenje prihoda pomladi in obuditve življenja. Od tod vsa jajca, zajčki in podobna simbolika, katere prvotni pomen je že odnesla zgodovina. Narava pa svoje ponovno vstajenje praznuje s prav posebno rastlino, ki vam jo predstavljamo skupaj še z nekaterimi znanilci pomladi. Če se potrudimo, lahko v različnih višinskih pasovih ujamemo še vse!

Velikonočnica (Pulsatilla grandis)

Ime je dobila - nikoli ne bi uganili! - po veliki noči, ko običajno cveti. Pri nas je redka predstavnica stepske flore, ki sicer bolj velikodušno raste na Madžarskem, in eden od petih slovenskih kosmatincev. Dlake jo varujejo pred mrazom, zato lahko zacveti, ko okoliška travna ruša še zimsko počiva. V Sloveniji jo najdemo na samo štirih rastiščih, med drugim na Boču, kjer so ji postavili tudi kip, in blizu Ponikve pri Šentjurju. V zadnjih letih je vse bolj ogrožena, tudi zaradi množičnih prireditev. No, pa saj tudi mi ne obožujemo množičnosti v hribih.

Črni teloh (Helleborus niger)

Ime v resnici ni najbolj posrečeno, saj telohe povezujemo z belo, rožnato in zeleno. Menda ga je dala njegova črna korenina, nam pa se zdijo bolj vabljiva tujejezična imena: nemška Schneerose (snežna vrtnica), angleška Christmas rose ali italijanska rosa di natale (božična vrtnica). Ta se lepše poigravajo z dejstvom, da se telohi pogosto "zmotijo" in na plano pokukajo že v zgodnji zimi. Teloh si lahko iz korenine vzgojite tudi doma, menda pa do pravega rezultata traja kar tri do pet let. Pozor: večina telohov je strupenih (od tod verjetno tudi nekatera ljudska imena zanje, npr. kihavka, glavobolka, kurja smrt), zato jih raje ne postavljajte v kozarce, iz katerih pijete. A zakaj bi jih sploh trgali, tako ali tako so najlepši v naravi!?

Pomladanski žafran (Crocus vernus)

Vijolični travniki? Še preden pomlad čisto dokončno odnese sneg, jih po vsej Sloveniji zavzamejo drobne zvezdice, pomladanski žafrani. Za manj vešče botanike je z žafrani ena sama zmešnjava. Najprej je treba paziti, da pomladanskega žafrana jeseni ne zamešamo s (prikladno poimenovanim) jesenskim podleskom. In potem je tu še žafran, že desetletja najdražja začimba na svetu po teži. Ta pa ni povezana z "našim", pač pa s pravim žafranom (Crocus sativus), ki izvira iz jugozahodne Azije.
Kot večina ostalih rastlin je tudi pomladanski žafran strupen.

Trobentica (Primula vulgaris)

Vsak otrok jo pozna - milo, razposajeno rumeno rastlino, ki dejansko trobi, če dovolj pazljivo pihate vanjo, in sliši tudi na ime brezstebelni jeglič. Raste povsod, od vašega vrta do gorskega pasu, samo v vazah se noče obdržati. Sicer pa je najprijaznejša od tu predstavljenih cvetic, saj ni strupena. Njene cvetove lahko jeste kar surove ali z njimi okrasite jed, čaj iz korenine pa ugodno vpliva na pljuča, živce in celo črevesje.

Mali zvonček (Galanthus nivalis)

Njegova kimasta glava je sinonim za pomlad in zvezda stalnica v otroških pesmicah in ugankah. Čeprav ljubeznivo kima, ga jemljite z rezervo, saj je strupen. Za to sezono se zvončki, ki rastejo vse od Ukrajine do Pirenejev, pa tudi njihove sorodnice kronce v glavnem že poslavljajo. Ideja za naslednjo pomlad - v Botaničnem vrtu v Ljubljani obiščite festival zvončkov.

Oznake: biologija, novosti
eXTReMe Tracker