Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Župan

 13.04.2017 20:00
Župan nadzornika TNP odrinil proti prepadu


»Nadzornika nisem porinil, nisem niti videl njegovega padca. Videl sem ga le, ko je že bil pod potjo,« je povedal Janez Hrovat. Foto: Blaž Račič/Delo


Slovenske novice, 14.04.2017
Župan urejal pot, posredovali policisti


Delo/Sobotna priloga, 22.04.2017


 

sobota, 15. april 2017, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1416

Delo - Blaž Račič: nadzornika TNP odrinil proti prepadu

Janez Hrovat za urejanje poti ni imel dovoljenj. Nadzornik si je ob padcu poškodoval zapestje in ramo.

Kranjska Gora – Na zelo nevarnem mestu na ozki poti, ki vodi v dolino Male Pišnice, je župan Kranjske Gore Janez Hrovat med srečanjem z nadzornikom Triglavskega narodnega parka (TNP) tega odrinil z bokom svojega telesa. Nadzornik je padel vznak po zelo strmem pobočju v ruševje in se poškodoval, je povedal Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene službe TNP. Župan je navedeno zanikal.

»Nadzornika nisem porinil, nisem niti videl njegovega padca. Videl sem ga le, ko je že bil pod potjo,« je povedal Janez Hrovat. V jeseniški bolnišnici so ugotovili, da ima nadzornik poškodovano zapestje in ramo.

Neljubi dogodek se je zgodil, ko je na pobudo Janeza Hrovata v sredo približno 40 prostovoljcev iz Kranjske Gore hotelo urejati zaprto pot v dolino Male Pišnice. Namero so jim hoteli preprečiti naravovarstveni nadzorniki TNP, saj za dela župan ni pridobil soglasij. Zdaj občini in županu grozi globa, ki jo predvideva zakon o TNP, in sicer do 70.000 evrov za občino in do 4000 evrov za župana. Župan pravi, da je kazen pripravljen plačati.

Nadzorniki morali na pomoč klicati policiste

Več kot 20 let je pot v dolino Male Pišnice zaprta, Janez Hrovat pa je dejal, da opozorilne table, ki obiskovalcem prepoveduje obisk oziroma jih opozarja, da je pot na nekaterih mestih smrtno nevarna in zato zaprta, »ne bom gledal«. Prepričan je, da le urejajo obstoječo pot in ne gradijo nove.

Nadzorniki naravovarstvene službe TNP z vodjem Sašem Hrovatom na čelu so se v sredo na terenu hoteli prepričati, ali ima župan dovoljenje za naddelavo poti. Od prostovoljcev so zahtevali, da se identificirajo. Ker se niso hoteli izkazati z dokumenti, so nadzorniki na pomoč poklicali policiste, je dejal Sašo Hrovat. Kot je povedal Bojan Kos, tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave, policisti »prijavo še preverjajo in vodijo postopek«.

Območje Male Pišnice je ožje zavarovano območje znotraj TNP in je pod posebnim varstvom. Po zakonu o varstvu narave in zakonu o TNP bi morala za poseg izdati soglasje Arso in zavod za varstvo kulturne dediščine, v postopku pa sodeluje tudi TNP. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Kranjska Gora Vesna Okršlar, odgovora na vlogo za izdajo soglasja, ki so jo oddali pred dnevi, še niso prejeli.

»Kako naj turistom povem, da je pot zaprta že 20 let?«

Nekaj odsekov na dva kilometra dolgi poti je treba popraviti in zamenjati dotrajane brvi, da bo spet prehodna in jo bodo lahko ponudili kot dodatno možnost za obisk turistov, je dejal župan, ki ima za tovrstne akcije v Kranjski Gori precej podpore, a tudi nasprotnike, ki se ne strinjajo z njegovo samovoljo. V podobni prostovoljni akciji so med drugim lani uredili pohodniško pot do Martuljških slapov in kolesarsko pot na pobočjih Karavank nad Kranjsko Goro, tudi za ta dela pa niso pridobili nobenih soglasij.

Prostovoljka Klavdija Gomboc, sicer predsednica TD Kranjska Gora, je poudarila, da so v viziji razvoja TD Kranjska Gora določili, da želijo kraju vrniti tisto, kar je v njem že bilo. Med drugim so uredili kopališče v Jasni, uredili dostop do Martuljških slapov, čaka jih še urejanje vrha Vitranca, podpirajo tudi urejanje poti v dolino Male Pišnice. »Kako naj turistom razložim, da je pot zaprta že 20 let?« se je vprašala Gombočeva.

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, je dejal, da če so poti urejene, turiste laže usmerjajo in je hkrati varneje. Dodal je, da gorski reševalci v poletni sezoni pogosto posredujejo prav na neurejenih, neoznačenih poteh. Pot v dolino Male Pišnice je bila nekoč lovska pot, uporabljali so jo tudi turisti, zaprta pa je slepo črevo, čeprav bi lahko omogočila dostop do enega najlepših kotičkov v naših krajih, je dejal Veber. Sašo Hrovat pa je na drugi strani opozoril, da »si prizadevamo, da bi bil razvoj v rezervatu prepuščen naravnim procesom s čim manjšim vplivom človeka«.

Med prostovoljkami sta bili tudi Nina Valant in Martina Culiberg, ki sta dejali, da je to vrhunska akcija, s katero »bomo naredili nekaj dobrega«. Akcija povezuje ljudi, saj so vsi pozitivno naravnani, sta prepričani.

Blaž Račič 

Oznake: TNP

Komentiraj (7):

Gorazd Kocjan, petek, 21. april 2017, ob 15:08

Vsaj eden, ki se postavi po robu škodljivim "strokovnjakom" in izdajateljem raznovrstnih nepotrebnih soglasij!

Respect !!!

Marjeta Štrukelj, petek, 21. april 2017, ob 17:34

… ali še en lokalni šerif, ki se ne ozira na mnenje kogarkoli, saj ve, da vedno lahko zmaga (v Sloveniji). Torej? Ukinimo vse strokovne organizacije. Kaos je lahko tudi cenejši, mar ne?

Boštjan Holer, sobota, 22. april 2017, ob 09:54

Kakšen lokalni šerif neki, kvečjemu en redkih županov ki tudi premakne svojo ri* za skupno stvar, ne pa le komandira iz pisarne kot večina drugih.

Tista pot je že desetletja zaprta, ampak pot tam je, je bila markirana in tudi vrisana na zemljevide. Zato je pleteničenje o parku navadna birokratska floskula.
Imamo desetine kilometrov poti v ožjem delu parka, zakaj pa se po tem VSE ne opustijo? Vključno s tistimi na Triglav. Zakaj ravno v Malo Pišnico? Morda zato, ker je tako močan lovski lobi, ki ima tam zgoraj svojo bajtico in želi imeti svoj mir?

Obnašanje nadzornikov pa je v resnici šerifsko obnašanje. Podobno kot tisti, ki je iz pisarne na podlagi internetne objave oglobil človeka, ker je bivakiral v šotorčku. Tudi ta šerif je deloval na podlagi znanih informacij, da bo župan, ki se mu je pridružilo še dvajset prostovoljcev, naredil nekaj za skupno dobro in turizem. Šel se jim je nastavit na pot in predstavljat parkovnega policaja. Parka kakršen je zdaj itak nihče ne potrebuje. Zgolj tiskanje zloženk in neživljenjske akcije s katerimi se blamirajo in pojavljajo v rumenih medijih, niso vredni proračunskega denarja.

A je tako težko pogledati čez planke na kakšen način se upravljajo parki, da je narava neogrožena in ljudje od tega hkrati nekaj imajo? Saj v tem je edini smisel parkov!

Matej Novak, sobota, 22. april 2017, ob 23:38

Na spodnji povezavi je pojasnjeno marsikaj. Pa še to, pot o kateri je govora nikoli
ni bila markirana.
http://aleszdesar.si/mala-pisnica/

Marjeta Štrukelj, nedelja, 23. april 2017, ob 05:01

Vsekakor vam dam prav, da je treba dvigniti ri*i in stvari urediti. Morda razmisliti in pretehtati, zakaj mondena Kranjska gora potrebuje tudi kotiček divjine, kamor ne more »vsaka angleška turist«, z ustrezno razlago bi celo spodbudili spoštovanje do skrbnega ravnanja. Zato so opozorila seveda na mestu. Vsekakor tabla, ki se je spominjam, da je pot »smrtno nevarna«, nikoli ni (bila) ustrezna! Pomislite samo, koliko ljudi se ponesreči na poteh, na katerih nič ne piše, da so smrtno nevarne. In če naravovarstvene institucije niso poskrbele za ustreznejšo utemeljitev na kraju samem - zakaj NE v dolino Male Pišnice, je predvsem njihova krivda, da je do zapleta prišlo. Skratka, dialog med vami in tistimi, ki jih plačujemo, da strokovno skrbijo za naravo, je na "feltni" in ga je najbrž treba dvigniti. Ker sem tudi sama zaletave sorte, vaše ravnanje lahko razumem, verjamem pa, da ni prepozno za kakšno briljantno rešitev, zaradi katere bi prišlo v Kranjsko goro še več turistov.

Lahko potrdim, da ta pot kot markirana ni vrisana na nobenega od zemljevidov, tudi tisti izpred treh - štirih desetletij imajo vrisano zgolj nemarkirano stezo. Sem jih pregledala več kot ducat. Morda imate zdaj nove lokalne občinske karte z vrisano markirano potjo, ki bi lahko zavajale potencialno mrtve turiste. Če že hočete urediti vso neustrezno in motečo »divjino«, je res bolj primerno, da se najprej lotite ruševin na Vitrancu. Tja gor je pot markirana, čeprav je na zemljevidih večinoma vrisana zgolj med Vitrancem in Ciprnikom (iz časov, ko je še obratovala žičnica). Med urediti neustrezne posledice človekovega posega in pokoriti divjino je kar precejšnja razlika. In zapuščeni objekti na tako fantastičnem razglednem balkonu so barbarsko izpuščanje velike turistične priložnosti. Vem, da vi za nastanek podrtije niste odgovorni, ste pa na položaju, ki vam narekuje, da nastali problem ustrezno rešite. Morda ob že degradirani naravi naravovarstveniki ne bodo videli ovir, da tja pripeljete tudi dame v salonarjih. Seveda si sama osebno tega ne želim premočno. Karkoli že bo, prišli bomo, da vidimo in se razveselimo skrbnega ravnanja župana in njegove ekipe.

Iztok Snoj, nedelja, 23. april 2017, ob 11:46

Le čevlje sodi naj Kopitar in štruklje kuha naj Marjeta.

Marjeta Štrukelj, nedelja, 23. april 2017, ob 12:55

Kakšne bi?
Sirove? Z orehi? Pehtranom? Vlečeno testo, paljeno ali kvašene? Iz ajdove moke, zdrobovo ali rezančno testo? Slani ali sladki? S suhim sadjem ali gobovim nadevom? Morda jetrni štrukeljci za v juho? Najraje pa delam skutine. Lepo povabljeni.

eXTReMe Tracker