Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Hleviše nad Idrijo

Prav proti severozahodu se ob res dobri vidljivosti in skozi pravo režo morda le poblisne tudi belina (skalna ali snežna) krnskega sosedstva ...Janez Pikon: Krožno se povzpnemo na razgledni vrh, ki blago izstopa ob Hleviški planini, kamor vodi nenavadno veliko označenih in neoznačenih smeri.

Hleviše nad Idrijo

Po razglednih gričih sežejo pogledi na grebene in vrhove okrog Idrijske hišne in razgledne gorske točke Hleviše, ki je eden od najvišjih vrhov razgibanih grebenov med Idrijskim prelomom Kanomljico in Idrijco. Mednje se globoko zajeda potok Nikova, nad strugo katere cesta povezuje Vojsko, Gačnik in zaselek Čekovnik. V pobočja se dobro zareže še Padarska grapa in Senčni potok. Zahodno se teren blago vzpenja, kjer goli obronki gostijo kmetije Smukovše, Polanc in Čerinovše. Višje vzpetine strmo zdrvijo v gozd in se poženejo proti nebu, preden se zopet malo zravnajo in blago vzvalovijo, ter močno dvignejo med menjajoče se griče vse na vrh Hleviše (908 m).

Južni rob kaj kmalu čez Gladke skale odsekano čmokne k Idrijci v Podrotejo in strmina ne popusti, potok Idrijca je že dobrih dvesto metrov nižje ...V visokem pečevju se kriva mnogo rastlinskih posebnosti, ko se za Prižnicama in Zagrebencem rob pomakne v notranjost ...Greben se s Hleviške planine z njene južne sončne police še enkrat dvigne do 908 metrov visokega vrha ...Višje vzpetine strmo zdrvijo v gozd in se poženejo proti nebu, preden se zopet malo zravnajo in blago vzvalovijo, ter močno dvignejo med menjajoče se griče vse na vrh Hleviše ...Na izkrčenino so se najprej naselili hlevi (Hleviše), za njimi pa še zaselek Čekovnik ...

Južni rob kaj kmalu čez Gladke skale odsekano čmokne k Idrijci v Podrotejo in strmina ne popusti, potok Idrijca je že dobrih dvesto metrov nižje. V visokem pečevju se kriva mnogo rastlinskih posebnosti, ko se za Prižnicama in Zagrebencem rob pomakne v notranjost, se tudi pobočja malo oddahnejo in se blažje spuščajo v Idrijsko Belo. Greben se s Hleviške planine z njene južne sončne police še enkrat dvigne do 908 metrov visokega vrha. V preteklosti je bilo vse naokrog golo, kajti njegovo obleko so nedavno (16. stoletje) požgali v žgalnicah, topeč živosrebrno rudo. Na izkrčenino so se najprej naselili hlevi (Hleviše), za njimi pa še zaselek Čekovnik.

V preteklosti je bilo vse naokrog golo, kajti njegovo obleko so nedavno (16. stoletje) požgali v žgalnicah, topeč živosrebrno rudo ...Krožno se povzpnemo na razgledni vrh, ki blago izstopa ob Hleviški planini, kamor vodi nenavadno veliko označenih in neoznačenih smeri ...Planinska koča je bila zgrajena s prostovoljnim delom v letu 1955, v udarniških povojnih letih. Kljub ne pretresljivi višini je sila zanimiva pohodniška točka. Na Hleviše vodi nenavadno veliko označenih in neoznačenih poti ...Komaj še »planinski« je sam vrh Hleviš, kar hitro ga jemlje gozd, vendar razgledi na Trnovski gozd in Krajinski park Zgornja Idrijca so slikoviti ...Mi smo se družno vrnili krožno po stari Nikovi poti pod jaso Ribnjaki v Idrijo in se odpeljali do Logatca na Gorenjsko in v Bohinj ...

Severni zaključek je kot večina severnih pobočij, zelo strm, tudi senčen in nenaseljen predel. Prekriva ga ponovni gozd, kajti po ohranjenih podatkih o gospodarjenju z gozdovi, se je lesno bogastvo v petstoletnem rudarjenju sedemkrat obrnilo. Pobočja spuščajoča se k hudourniški Nikovi gostijo le majhno jaso, o namembnosti katere govori le še ime Ribnjaki. Med potoki Nikova in Kanomljica se pne še greben, ki je nadaljevanje Kobalovih planin do spusta na Kanomeljsko Razpotje, kjer se čez Rejcov grič in ostre Kaponejce potegne do zaselka Kočevše, kjer se združi s Hleviškim prdelom, proti zahodu pa že valovi vasica Vojsko. Komaj še »planinski« je sam vrh Hleviš, kar hitro ga jemlje gozd, vendar razgledi na Trnovski gozd in Krajinski park Zgornja Idrijca so slikoviti.

Koliko je vrhov in kako določiti in si zapomniti njihova imena, to je zdaj vprašanje! Prav proti severozahodu se ob res dobri vidljivosti in skozi pravo režo morda le poblisne tudi belina (skalna ali snežna) krnskega sosedstva. Vzhodno pod vrhom Hleviš nas čaka Koča na Hleviški planini. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom v letu 1955, v udarniških povojnih letih. Kljub ne pretresljivi višini je sila zanimiva pohodniška točka. Na Hleviše vodi nenavadno veliko označenih in neoznačenih poti.

Ob srečanju na planini s planinsko kočo steče beseda najprej o tem, po kateri poti je kdo prišel in kje se bo vračal v dolino ali po Mačkovi poti, čez Kodrov rovt, po lovski poti, čez Pšenk, Prižnico, Vrh Struga, po Slanicah, po stari Nikovi poti čez Ribnake. Mi smo se družno vrnili krožno po stari Nikovi poti pod jaso Ribnjaki v Idrijo in se odpeljali do Logatca na Gorenjsko in v Bohinj.

Vir: Anka Vončina: Iskanje Prekmandlca


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Hleviše nad Idrijo

Pr MohoričPo razglednih gričih sežejo pogledi na grebene in vrhove okrog Idrijske hišne in razgledne gorske točke Hleviše, ki je eden od najvišjih vrhov razgibanih grebenov med Idrijskim prelomom Kanomljico in Idrijco ... KorenovšeMednje se globoko zajeda potok Nikova, nad strugo katere cesta povezuje Vojsko, Gačnik in zaselek Čekovnik ...
Vasica NikovaV pobočja se dobro zareže še Padarska grapa in Senčni potok. Zahodno se teren blago vzpenja, kjer goli obronki gostijo kmetije Smukovše, Polanc in Čerinovše ... Na Hleviški planiniPrekriva ga ponovni gozd, kajti po ohranjenih podatkih o gospodarjenju z gozdovi, se je lesno bogastvo v petstoletnem rudarjenju sedemkrat obrnilo ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti