Silvo Baznik: Obetavna vremenska napoved je dobro družbo 
pripeljala v Ukanc.
Gondola nas popelje na višino 1535 m, ki je naše izhodišče današnje ture. Namesto sonca nas dočaka megla, a mi se ne damo. Stopimo na smuči in po že ojuženem snegu naredimo prve korake ter se spustimo do Kavke, od koder stopamo ob robu smučišča, še vedno zavitega v meglo, proti Orlovim glavam.
Z Orlovih glav odsmučamo v Konto in se povzpnemo na Kratke plaze, kjer se megleni zastor odgrne in nas pobožajo sončni žarki. Prijetno toplo je, ko se ozremo okoli na številne gore v okolici. Malce se spustimo do izhodišče smučanja, pospravimo kože in se pripravimo za smučanje. S slemena pod vrhom vlečnice Kratki plazi smučamo v dolino, ki poteka vzporedno z glavnim grebenom Bohinjskih gora od Šije proti Rodici nad planino Suhe. Prve zavoje naredimo po neokrnjenem snežnem pobočju in za nami so lepo vidni sledovi naših smuči. Sneg je zaradi toplega dne ojužen, a lepo smučljiv. Nad strmimi stenami ni snega in zato smučamo tik pod njimi in ponovno potonemo v megleni zastor. Po občutku smučamo v dolino in nad njo se skušamo obdržati čim višje na desnih pobočjih. Izrazito ramo, ki se spušča z grebena, obidemo in se ozremo v nebo. Sonce skuša prodreti skozi megleni zastor, a mu še ne uspeva. Na oddaljeni levi slišimo glasove pohodnikov, za katere predvidevamo, da gredo proti žlebu. Zaradi velike vlage v ozračju težko nalepimo kože na smuči, se obrnemo levo in prečimo pobočje ter dosežemo žleb že visoko nad dolino Suhe. Snamemo smuči, jih pritrdimo na nahrbtnike ali z njimi v rokah po narejenih stopah v ojuženem snegu stopamo navzgor. Za seboj pustimo meglo in stopimo na sončno ravnico nad žlebom.
Nadaljujemo sprva po dolinici, nato gremo na pobočje v levo, ga prečimo in se povzpnemo na neizrazito ramo, od koder se odpre levo lepa gričevnata dolinica pod Malo Rodico, a ker je naš načrt smučati z Velike Rodice, gremo na desno pobočje, ki nas popelje lepo na vrh naslednje bolj izrazite doline pod pobočji Rodice. Lepo napredujemo, pravzaprav se mi prijatelji vedno bolj oddaljujejo, ko počasnejšega koraka drsijo moje smuči po snežni preprogi doline in ko se pričnemo vzpenjati po širokih smučarskih prostranstvih gore. Z vrha že nekaj časa smučajo mimo nas predhodniki in veselimo se, da bomo kmalu okusili smučanje z gore, a do takrat je potrebno narediti še precej poti. Nekaj predelov pobočja že kaže kamenje in skale in tudi vršnji greben ima precej kopnin. Tu snamem smuči, jih pritrdim na nahrbtnik in stopim za prijatelji proti vrhu, ki prekipeva od obiskovalcev. Lepo je v mirnem in sončnem vremenu stopiti na 1966 metrov visoki vrh Rodice. Sneg se tali, nekaj travnatih delov vrha je primernih za počitek in kdo bi se ga branil.
Razgledi niso najboljši. Nekakšna koprena prekriva oddaljene vrhove s Triglavom na čelu, le bližnje Bohinjske gore kažejo svoje čare v lepih pogledih. Prijetno je in prijateljica za nekaj trenutkov utone v spanec medtem, ko se ostali prepuščamo toploti sončnih žarkov. Lepo je, prelepo.
Še nekaj besed z ostalimi obiskovalci vrha in nato pripravimo smuči za smuko. Z vrha se spustimo malce proti jugu, obrnemo na zahod in med vidnimi skalami in kamenji se zapodimo po pobočju navzdol. Smučanje je prijetno kljub relativno majhni debelini snega. Presmučamo vrhnjo pobočje, se za trenutek ustavimo in nato nadaljujemo smučanje na prvo ravnico dolinice, od koder gremo tokrat levo na strmo pobočje sosednjega vrha in navzdol v naslednjo dolino do preloma nad žlebom. Z nekaj odrsavanja in z nekaj zavoji odsmučamo zgornji del žleba, se obrnemo proti zahodu in v rahlem spustu prečimo pobočje, da dosežemo izravnavo nad planino Suhe, kjer nataknemo na smuči kože in pričnemo vzpon. Vračamo se sprva po predhodno odsmučanih dolinicah, a se tokrat ne vrnemo na Kratke plaze, temveč nadaljujemo proti zahodu in se povzpnemo na smučišče pod Visokim Orlovim robom.
Ponovno se predamo sanjarjenju na toplem soncu, okrepčilu in pripravi na nadaljevanje smučanja. Smučamo proti Konti, a še preden se spustimo proti vlečnici, stopimo na oskrbovalno pot, se nekoliko povzpnemo in nato odsmučamo na Orlove glave, od koder po razbrazdanem smučišču na naše jutranje izhodišče. Ustavimo pri Merjascu, kjer pogasimo žejna grla in govorimo o današnji turi.
Sredi popoldneva stopimo v gondolo, ki nas z zasneženih pobočij odpelje v pomladno zeleno okolico Bohinjskega jezera.