Turni klub Gora: Triglav - Andrej / Pod Kriško steno - Miha / Vrtača Y & Žleb - Darja
V nedeljo je bila izbira težka, na koncu je bil izbran Triglav. Iz Krme ob 6:30, sneg malo pomrznjen v dolini, malo višje skoraj nič,višje spet bolj pomrznjeno. Na Kredarici je bila kar gužva, baje jih je prespalo 30, kar veliko jih je bilo na poti na vrh. Potegnila sva naprej na ledenik, plan je bil, da greva po Müllerjevem kaminu gor, a so naju vesine na desni premamile, da sva se povzpela na severni greben. Bila sva navdušena nad razmerami na vesinah, a bila razočarana nad videnim na grebenu, kjer smer "Ob severnem grebenu na ledenik" ni bila dovolj zasnežena za smučanje. Tako bo moralo smučanje z vrha še počakati na boljše čase. Smuči sva pustila na mestu, kjer sva res obupala nad možnostjo smučanja in se peš odpravila na vrh. Razmere za popikat in hojo dobre. Na smučeh sva začela na grebenu in se po zračnih vesinah spustila na ledenik, prehodi lepo zaliti, sneg uležan in nekoliko zbit pršič. Lepa linija, ni kaj. S Kredarice sva odsmučala ob 14h, sneg še vedno dobro smučljiv do nekaj sto metrov nad Kurico. Nižje gnoj, po katerem se je dalo še kar solidno vijugati. Pripelje se še do avta. Uživala sva Jure in Andrej.
V nedeljo smo se Gašper, Laci in jaz odpravili pod Kriško steno. Pri tretjem ovinku na Vršič je bila kar gužva za parkiranje. Smuči smo si nadeli v malem Tamarju pri spominskem obeležju. Nato po cesti mimo koče v Krnici do zatrepa doline pod Kriško steno. V dveh urah smo prispeli na vrh, sneli kože iz smuči in jo odsmučali proti dolini. Smučarija ni bila vriskanja vredna, kajti sneg je bil popolnoma gnil od vrha do podna. Smučljivo je še do malega Tamarja, vendar je v grabnu malo nad kočo v Krnici preden se pride v gmajno že pravi rodeo med skalami.
V Podnu vladajo že prave pomladne razmere, a je vsled dobro pomrznjene tekaške proge možno prismučati skoraj do konca travnikov.
Skozi Žleb med Palcem in Zelenjakom v udobnih razmerah in komfortni špuri na sedlo in naprej skozi Y na Vrtačo. Lepo zglajena grapa, vzorno "potacane" štapne (beri: gaz vzorno potegnjena ob strani ter nič naluknjano vsepovsod) in odpuščena podlaga ... je k spustu vabilo kar samo od sebe. Le skok je bil malček problematičen, snežen prehod je namreč precej ozek. Za kak dober meter ga je.
Razmere za spust res prima (mix grifig, odpuščeno), sploh prehod čez vehto v grapo je prav zanimiv. Veselje pri navezovanju zavojčkov je trajalo do skoka, kjer mojih smuči na noben način nisem mogla stlačiti skozi tisti dober meter. Taktiziranja v stilu dva metra gerade dol in potem v tvegan brakaž si pa tudi nisem upala privoščiti. Zato sem skok "oddelala" vzvratno, pod njim nekako nataknila smuči nazaj in odvjugala do izravnave Suhega rušja. Nazaj na sedlo Žleb, kjer je bil vhodni lijak prima za vozit, zaključna ožina, ki te izvrže v flanko pa ravnopravšnja za moje dile. Potem pa še po semintja precej gnilem snegu nazaj v dolino.
Lepa domača...pa fajn je bilo ane!