Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tek

Bojan Ambrožič: ... po trasi Knap Traila

Moj prvi letošnji nastop na ultramaratonu se naglo približuje. Že čez en mesec bom nastopil na 69 km dolgem gorskem teku od Buzeta do Umaga. Še en mesec kasneje pa bom nastopil na sto kilometrski preizkušnji Vipavskega ultramaratona.
Zaradi slabih izkušenj iz lanskega leta, ko sem se zaradi pretiravanja s treningi poškodoval, letos treniram po tekaškem programu s pol manj teka. Kljub vsemu sem staknil isto poškodbo kot lani (vnetje ilotibialne vezi). Zato en teden sploh nisem nič tekel.
To soboto, pa se je bolečina vnesla in pripravljen sem bil na enega zadnjih daljših treningov pred tekmami.

Udeležil sem se 4. netekmovalnega teka po Knapovski poti – Knap trailu. Na štartu v Trbovljah se nas je zbralo kar 40 tekačev. V zložnem tempu smo skupaj pretekli prvih sedem kilometrov proge do Hrastnika. Do tu je bila pot skorajda ravninska.

V Hrastniku pa se je začel gorski del proge. Z Ninom sva za nekaj časa nadaljevala sama v nekoliko hitrejšem ritmu.

Najprej je bil na vrsti vzpon na hrib Klobuk (890 m). Gre za lep razgleden vrh v gorskem grebenu, ki se dviga vzhodno od Hrastnika. Na moje presenečenje je bila pot zelo lepa za tek. Res pa da so bili to zame popolnoma nepoznani hribi. Zato niti nisem vedel kaj pričakovati. Na koncu lahko rečem da te poti najbolj spominjajo na tiste v Polhograjskem hribovju. Naprej sva po grebenu nadaljevala na Kalski hrib in potem še na najvišji vrh – Mrzlico (1122 m).

Z Mrzlice je sledil pet kilometrov dolg spust na prelaz Vrhe (725 m). Za tem pa se je pot nadaljevala ob južnih pobočjih gore Javorje proti Čemšeniški planini. Midva sva vedela, da so kolegi nekoliko za nama. Zato sva turo podaljšala na Krvavico (909 m). Gre za zelo lep, ostro ušpičen vrh na katerega poteka zelo strma pot.
Mene je tu po dobrih 33 km teka spet začela boleti iliotibalna vez. Zato sem nekoliko upočasnil tempo ter opravil nekaj razteznih vaj, v upanju, da bolečina mine. Do cilja je bilo tu še več kot 15 km, kar bi v primeru poslabšanja poškodbe pomenilo več ur napornega šepanja. Na srečo so raztezne vaje pomagale in sem lahko nadaljeval.

Sledil je vzpon na Čemšeniško planino (1205 m). Na vzponu sem nekoliko pojačal tempo. S tem sva z Ninom ujela kolege, ki so naju medtem prehiteli.
Na Domu na Čemšeniški planini je sledilo daljše okrepčilo. Potem pa smo z Žigom nadaljevali po originalni trasi Knapovskega teka. Ostali pa so raje obrali bližnjico, ki jih je rešila dolgočasnega, 7 km dolgega, teka navkreber po cesti. Cesta je nazadnje pripeljala do zaselka Čebine. Od tu pa je sledil le še hiter, mestoma adrenalinski spust v Trbovlje. Menim da bi se na tej tekmi potencialno lahko odrezal zelo dobro, saj so vsi spusti nezahtevni. Ninov GPS je na koncu nameril 50 km poti ter 2770 višinskih metrov vzpona.

Po koncu teka pa nas je za nagrado pričakala skorajda kraljevska pogostitev. Hvala Leonu, Ečoto in ostalim za odlično organizacijo prireditve ter za izredno gostoljubje.

Bojan Ambrožič 

  11.03.2017


V Bojanovem blogu je prej več fotografij

BA: Moje in Ninotove fotke | GPS sled
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti