Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razmere - 08.03.17

Turni klub Gora: Pod Jalovcem - Branko / Svačica - Peter / Suho rušje - Rok / Klek -  Miro

Pod Jalovcem (Branko, 08.03.2017)

Pot od Planice proti Jalovcu je danes potekala v neverjetno uživaških razmerah.
Do koče v Tamarju trd poledenel sneg in še vedno pokriva celotno traso. Naprej proti ozebniku pa okoli deset centimetrov pršiča na trdi podlagi.
Špuro si je lahko vsak po svoje peljal, bilo je lahko.
Nazaj grede pa vijuganje brez primere. Tudi škrtanja ni bilo prav nič. Vreme bo zdržalo, pršič bo še nekaj dni na razpolago. Zelo lepa tura - močno priporočam.

Svačica (Peter_Pehani, 08.03.2017)

S sestro Špelo sva - ob pomanjkanju časa za kaj daljšega - naskočila Svačico. Postregla nama je s pravo zimo: hladen vzhodnik, zafrajhana pobočja, par cm pršička za mehkobo, zgoraj povsem spihano. Zgornji del sva hodila s srenači (priporočljivo zaradi trše podlage; večina predhodnikov je šla sicer brez), smuka raznovrstna. Več ob fotkah.

Špranja (Igor, 08.03.2017)

Danes se odločim, da pogledam razmere v Špranji, saj od tam nisem zasledil še nobenih poročil o razmerah.

Parkirišče pri Zajezerski planini je bilo prazno, tekaška proga pa lepo speglana. Po njej sem oddrsal v zatrep, potem pa gor skoz.

Ena sled smučarja je bila, vendar je že pri ta sedmi bukvi obrnil. Sneg je lepo držal, od odcepa za bivak Stuparič pa je bilo že kakih 5 cm pršiča. Prečenje v levo je sicer lepo zasneženo, vendar še zdaleč ne tako obilno, kot je bilo včasih. Malo me je skrbel prehod iz spodnje v gorenjo Špranjo, vendar je na vstopu v kanjon zgledalo še kar obetavno, ampak res samo zgledalo, kajti kmalu sem pod smučmi slišal brbotanje vode pa tudi prvi tolmunček se je pojavil. Nekako je šlo naprej, vendar je bilo treba kar paziti, vsaj dvakrat sem se "naredil" povsem lahkega, proti koncu pa sem moral za nekaj metrov celo sneti smuči med dvema balvanoma.

Nekako je šlo in višje so se odprla prostranstva Zgornje Špranje. Seveda me je takoj povleklo v desno na sonce, ki je ravno takrat "pogledalo" čez Škrbino Prednje Špranje.

Na soncu se odločim, da pogledam do bivaka, potem pa gor pod Torre Mazzeni, na ŠPŠ tako nisem računal. Na neki izravnavi potem zaključim z vzponom in se pripravim za smučanje, katerega posebej ne bi opisoval, bilo pa je zelo dobro, da težko bolje.

Ko spodaj prečim proti prehodu dol prismuča mlad avstrijski par. Skozi prehod potem smučata pred mano, spodaj pa se ustavita in mi prepustita še nedotaknjen del pred bukovjem, kjer je tudi lepo držalo, predvsem pa je kljub malo snega, nekaj čez pol metra kompaktno zasneženo.
Sledila je še tekaška in že sem bil na planini.

Suho Rušje (Rok_Kovač, 08.03.2017)

Jasno in hladno nebo je napovedalo dobro smuko. Do snega z Ljubelja je treba peš samo 200 metrov. Severnik in veter ter mraz so poskrbeli, da je s snegom vse štimalo, zato krenemo gor kar po oskrbovalni cesti. Sneg je stabiliziran s pet centimetri poprha zadnjega suhca.
Pri koči vse spokojno z rahlim severnikim, ki se je okrepil na rami Rušja ter prenašal sneg naokrog. Levo pod Vrtačo sem naletel na močno ledeno nagrbančeno požlejeno skorjo. Prečko sem zmogel le s srenači in flat pručko, skupno z izbiranjem gladkih odsekov, naprej do sedla bp. Zanimivo je bilo opazovati ledeno kanonado kar velikih ledenih projektilov, ki so se ves čas kotalili z ostenja Zelenjaka, ko je južno sonce najbolj pravokotno posvetilo v steno. Nekih deset minut za tem je vse potihnilo, kot žarkov se je za toliko zmanjšal pod 90°, da je kombinacija mraza ornk pod nulo ustavila taljenje. Smuka navzdol po mix griffig suhcu za deset prstov oblizniti. Dva Avstrijca pa sta se gor odločila kar za severno varianto v grapo domov.
Rušje danes res še idealno Suho, Lp!

Klek (Čeha, 08.03.2017)

Ni lepšega, kot z starega prijatelja pelješ na turo, na bližnjo goro, ki jo še ni obiskal. Počutil sem se kot Peter Poles v oddaji "Dan najlepših sanj". Pa ravno tako je izpadlo, samo, da se nisva objemala. Cilj je bil Klek v Karavankah.
Do Zakamnika je še šlo na štirih kolesih, potem pa peš, na smučkah ... Lahko bi dobila globus za kombinacijo.
Isto je bilo na povratku, saj sva delala krožno turo. Gor sva šla čez Rogarjev rovt, dol čez Martinčevga. Skratka čez Hrušensko planino na planino Rožca na vrh, dol pa na jeseniško planino in po cesti do Zakamnika. Vmes je kar nekaj vzpona.
Skratka sneg se prične nekje na 1300 metrih, ki je predelan in za smuko uživaški. Dol grede je bila v senci nad Jeseniško planino zelo trdo, pa tudi strmina je kar lepa. Dan za penzioniste in bogove, ki ga je prijazni gospodar pri Zakamniku začinil z domačimi dobrotami.
Užival z Francijem1

...03.2017

 

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 

 

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti