AO Kranj - Janez Nastran: V nedeljo, 5. marca, je Andraž Šparovec na Zelenici izpeljal turnosmučarski seminar. | 
Vane Simić: Snežna tehnika na Ljubelju
Na Ljubelju je (občasno) deževalo, od koče Vrtača naprej pa (občasno) snežilo.
Tako smo kar najbolje izkoristili ta dan.
Prvič udeležene na turni smuki je Andraž pospremil in med samim vzponom pokazal in razložil tehniko vzpenjanja. Ostali smo bolj ali manj hitro (Nejca Kuharja pač nihče ni prehitel) prišli do koče in tam na toplem počakali.
Po pavzi in malici smo pred kočo pogledali kako se izdelajo nosila za poškodovanega s pomočjo smuči, smučarskih / pohodnih palic in pomožnih vrvic. Prav tako smo videli kako so se včasih, ko smučarskih kož še nismo poznali, s smučmi vzpenjali s pomočjo pomožnih vrvic. To je danes še vedno uporabno vedeti, saj se lahko zgodi, da pozabiš kože in turo tako vsaj za silo še vseeno lahko izpelješ. V teoriji in praksi smo si ogledali tudi uporabo lavinske žolne, razlike, prednosti in slabosti med analogno in digitalno žolno, ter tehniko iskanja z žolno. Nato smo se razdelili v skupine in v treh praktičnih postajah tudi mi sami izvedli vse prikazano.
Sledil je še skupni vzpon na Vrh Ljubeljščice, smuk najprej do Doma na Zelenici in po kratki analizi še do Ljubelja. Teren pred parkiriščem je zaradi dežja povsem poledenel ali kopen in ta dan ni bil smučljiv do avta. Ampak kakor danes gledam spletne kamere se je to že popravilo.
V soboto, 25. februarja, so nas inštruktorji in alpinisti iz našega AO vlekli na Ljubelj, pridobivat novo znanje in tehnike.
Ob 7.00 smo se zbrali na parkirišču in odšli za hotel na snežišče. Sledila je razporeditev tečajnikov ter inštruktorjev po pozicijah, nakar so nas pozdravili prvi sončni žarki, kar nam je dalo dodaten zagon. V sproščenem ambijentu smo se vrgli na delo, zavzeto smo kopali sidrišča, metali smo se na sneg na vse možne načine, tekli po pobočju gor in dol v iskanju zasutega soplezalca (žolne), poslušali razlago o prerezu snežne odeje in še kaj bi se našlo. Dogodek so spremljali številni očividci, med njimi tudi fotograf in kakor smo slišali, že kar standardno kot vsako leto, štirje samojedi.
Analizo smo opravili v bližnjem lokalu in v veliko veselje nam, tečajnikom, je bilo slišati pohvalne besede inštruktorjev, da smo se odlično odrezali, vendar so povdarili, da brez vaje ne bo nič! Zato …
… smo se s sotečajniki dogovorili za ponovitev prejetega znanja takoj naslednji dan! 
Torej, v nedeljo, 26. februarja, smo se ob 14.30 dobili na isti lokaciji, za hotelom na Ljubelju. Prišlo nas je 11 in takoj smo se razdelili v skupine po dva, le v eni navezi smo bili trije. Razpršili smo se po pobočju, delali sidrišča za varovanje, za manever spusta z dvema cepinoma, iz daljave se je slišalo piskanje žoln, ki smo si jih sposodili na odseku. 
Še bolj sproščeno in zadovoljno kot prejšnji dan smo na snegu delali prevale, se drli en drugemu koristne nasvete in se opozarjali na napake. Še prehitro se je zvečerilo, tako da smo se odločili v soju čelnih svetilk poiskati še kakšnega zasutega ponesrečenca. Smeha polna vreča; vsi smo se strinjali da prihodnji vikend ponovimo naš ‘žur’!
Lepe zahvale gredo vsem udeležencem tako prvega kot drugega dne in hitimo novim zmagam naproti!