Silvo Baznik 03.03.2017 06:28 1708 0

Debni vrh

Silvo Baznik: Jutro je še hladno, ko kolesariva na izhodišče pohoda na Debni vrh.

V Zalogu pri podhodu pod železniško progo narediva prve korake in stopiva v gozdu. Sprva hodiva po razmočeni potki, a že malce višje je bolje in poti slediva v rahlem prečenju pobočja do studenca, ki skaklja preko poti navzdol v grapo. Po severnem pobočju hodiva v cik caku na zgornji greben, kjer naju in vse pohodnike razveselita klopci in miza za prvi in morda edini počitek na poti.

Od tu dalje se pot lepo vije po grebenu in preko nekaj vzpetin in včasih malce okoli naju privede na vršnjo pobočje, ki je razdrapano od številnih korenin in neštetokrat prehojeno. V gozdu odmeva zvok žage. Nekaj trenutkov nato se zasliši padec drevesa, nastane tišina in ponovno se zasliši petje ptic, ki oznanjajo bližajočo se pomlad. Še nekaj vzpona in sva na vrhu hriba, kjer stoji razgledni stolp. Povzpneva se na razgledišče in se ozreva na okoliško hribovje in Ljubljano.

Na jugu sta lepo vidna Molnik in Krim, na vzhodu Blegoš, Šmarna gora z Julijci v ozadju in proti severu se v soncu in snegu bleščijo Karavanke in Kamniške Alpe. Le na vzhodu je hribovje, ki ga zastira drevje Debnega vrha in zato ni razgleda.

Spustiva se s stolpa, žena se dodatno razgiba in nato sestopiva z vršnjega pobočja. Da ne bi hodila po isti poti, se posluživa še drugih stezic in se vrneva do mize s klopcama, od koder greva nato po jutranji poti na izhodišče.