Razgledi - Borut Peršolja: ... državnega tekmovanja mladina in gore (2)

Nekaj izsekov, stališč in predlogov iz papirnega in elektronskega arhiva na temo Državnega tekmovanja Mladina in gore (december 1995–2001). Originali dokumentov so dostopni pri meni. (Povezava na prvi del objave.)

Razpokanost kamnine se najbolje odrazi pozimi, ko mezeča voda ošabno kristalizira. (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Borut Peršolja, Pripombe k dokumentu z naslovom Reorganizacija tekmovanja Mladina in gore (delovno gradivo), 30. 3. 2000

»Državno tekmovanje Mladina in gore je gledano z današnjega vidika stalnica programa MK PZS. Vendar ni bilo vedno tako, saj se aktivno pojavlja šele dobro desetletje. Tekmovanje je izšlo iz srečanj domžalskih planinskih skupin, ki so delovale na osnovnih šolah pod okriljem Mladinskega odseka PD Domžale.
Prvo takšno srečanje je bilo leta 1982, že od samega začetka pa so na njem sodelovali gostje iz sosednjih in prijateljskih PD. Imelo je večplasten namen, ki gledano z današnje perspektive še vedno ostaja nespremenjen, torej večplasten. Zato bi uvodoma kazalo razjasniti to večplastnost in ob koncu razprave določiti posameznim sporočilnim ravnem ustrezno težo.

Poleg dosedanjih vsebinskih pogojev za dosego priznanj v akciji Mladi planinec (izleti, ture, tabori in Planinska šola) bi zaradi zagotavljanja vsebinske pestrosti gorništva bilo treba za dosego posameznih priznanj vključiti še naslednja vsebinska področja:

Posledice takšne vsebinske prenove:

- Celovit razvoj mladih v gorništvu (glede naporov in dosežkov, glede tehničnih znanj, glede širine gorniškega delovanja).

- Planinska šola je sestavni del celotnega dogajanja, vgrajena je torej v sistem, ob zaključku akcije se jim planinska šola tudi formalno prizna brez posebnih dodatnih preverjanj, kasneje pa se ta znanja in izkušnje priznavajo in nadgrajujejo v enotnem sistemu gorniškega usposabljanja.

Državno tekmovanje Mladina in gore se lahko pripravi za vse starostne skupine, saj postane del programa planinskih skupin.

Seznanjanje, razvijanje in vzpodbujanje prostovoljnega delovanja v mladinskem odseku.

Usmerjeno (enotno) usposabljanje mentorjev planinskih skupin.

Program akcije Mladi planinec postane minimalni (enotni) program mladinskega odseka.

Skrb za usposabljanje mentorjev planinskih skupin ter vodnikov PZS.”

Priprava, izvedba in analiza. Zlasti slednja velikokrat izostaja ali pa se je lotimo prepozno: ko že teče voda v grlo. (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Borut Peršolja, O izboru teme, april 2000

»Izbor vsakoletne teme zahteva poglobljeno in pretehtano odločitev. Ker gre za strokovne reči, bi moral pri tem imeti odločilno vlogo Odbor za vzgojo in izobraževanje MK PZS. Pri izboru je treba zlasti paziti na:
- Naslov teme mora izražati ali predstavljati izsek iz gorništva, ki je zanimiv zaradi svoje sporočilnosti (npr. Triglavski narodni park), do sedaj zapostavljen (npr. Skalaši) ali po čemerkoli izstopajoč in zato zanimiv za predstavitev gorniški javnosti. Glede na to, da so organizatorji zadnji zmagovalci, je možno temo poiskati tudi na način, ki bo predstavil gorništvo tiste pokrajine v kateri bo potekalo tekmovanje (npr. Kras in gorništvo).
- Gradivo morajo pripraviti ljudje, ki po strokovni (glede na temo), pedagoški in gorniški plati razumejo in poznajo mladega gornika in gornico, za katerega pišejo besedilo. Ni odveč poudariti, da mora biti gradivo oblikovno korektno in jezikovno neoporečno. Gradivo doseže svoj namen šele, če celostno sporoča idejo gorništva mlademu človeku. Vzgled je še vedno najučinkovitejše vzgojno sredstvo. Z eno besedo – delo mora biti opravljeno profesionalno. In temu primerno tudi plačano.
- Gradivo ne sme biti preobsežno, tekmovalce mora navajati tudi k samoizobraževanju (dodatna literatura), omogočiti jim mora, da vnovčijo tudi svoje siceršnje gorniško znanje. To je po mojem mnenju celo pomembnejše od naučene snovi iz poslanega gradiva. Že pri pisanju gradiva je treba misliti na vprašanja, ki bodo sledila gradivu. Če se le da, se je treba izogibati faktografskemu naštevanju podatkov in nastavljanju številčnih zank.
- Gradivo naj se nanaša na projektno delo – če se bomo odločili za takšno obliko.

Če je gradivo pripravljeno iz dveh tem in je druga tema v celoti prepuščena domačinom, se pokaže izjemno velika razlika v vsebini, kakovosti in povezanosti obeh tem. Nekdo bi moral poskrbeti, da se temi dopolnjujeta, nadgrajujeta in s tem dajeta dodatno vsebino in težo.

Ob tem je treba razmišljati tudi o vlogi Odbora za mentorje planinskih skupin. Ali je odbor resnično sestavljen tako, da lahko strokovno zadosti vsem potrebam, ki nastajajo ali pa je morda možna drugačna organizacijska oblika?«

Vse se spreminja. Včasih tudi tekom dneva. (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Borut Peršolja, Poročilo o izvrševanju sklepov izredne skupščine Planinske zveze Slovenije z naslovom Vzgoja, izobraževanje in vloga mladih v planinski organizaciji, april 2000

»2.4.3. Državno tekmovanje Mladina in gore
Jesenski Zbor mladinskih odsekov je s sklepom zadolžil Odbor za mentorje planinskih skupin Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije oziroma Upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, da do februarja 2000 pripravi strokovna izhodišča za prenovo Državnega tekmovanje Mladina in gore in jih da v javno obravnavo.

V razmišljanjih o nadaljnjem razvoju Državnega tekmovanja Mladina in gore so se jasno izoblikovali naslednji poudarki:

V organizacijskem smislu je treba tekmovanje razdeliti na regijska tekmovanja ter državno tekmovanje, v pravilniku tekmovanja pa je ob ohranjanju posebnosti gorniškega delovanja treba v največji meri upoštevati rešitve iz pravilnikov obstoječih tekmovanj iz znanj ter šolskih športnih tekmovanj, ki jih prireja Ministrstvo za šolstvo in šport.

V vsebinskem smislu je treba zadržati celoten spekter gorniškega delovanja, pri čemer je treba v prihodnje večjo težo dati celoletnemu oziroma večletnemu delu v planinski skupini. Tekmovanje naj se zato tudi vključi v vse starostno prilagojene programe za delo s planinskimi skupinami ter v akcijo Mladi planinec.

Zavedamo se, da bo dokončna realizacija teh usmeritev daljši proces, ki ga bomo dosegali postopoma ob vsakoletnem dograjevanju. Zbor mladinskih odsekov se je seznanil s temi poudarki, dokončne odločitve pa so bile prestavljene na čas, ko bodo posamezne rešitve v celoti izoblikovane.«

* * *

Borut Peršolja, Izhodišča za oblikovanja pravilnika, 6. 4. 2000

- »Gorništvo ni učni predmet v osnovni šoli, pač pa je prostočasna dejavnost, katere nosilci so planinska društva in njihovi strokovni delavci v športu v sodelovanju z osnovnimi šolami, posamezne vsebine gorništva pa so tudi del predmeta športna vzgoja v učnem programu osnovnih šol.
- Gorništvo ne obsega samo znanja, pač pa tudi izkušnje iz dejavnosti v gorah in obvladovanje veščin, nedvomno pa ima v sebi tudi športne vsebine.
- Gorništvo je celovita dejavnost, kar se najbolje kaže z različnimi in številnimi motivi obiskovalcev gorskega sveta. Ti segajo od želje po odkrivanju neznanega, novega, želje po dogodivščinah, pustolovščini, kažejo se kot gospodarski motiv, estetski odnos, strokovno-raziskovalni, znanstveni in umetniški motiv, želja po uveljavljanju, želja po odkrivanju novega, beg v samoto, narodnostni in politični motiv, zdravstveno-higienski motiv, športno-storilnostni, socialni motiv …
- Planinska zveza Slovenije ni članica Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, ker ohranja samostojnost zaradi celovitosti delovanja.
- Urad Republike Slovenije za mladino priznava Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije.

Kam? To vprašanje v nobenem trenutku ne sme biti brez odgovora. 
(Fotografija: Borut Peršolja)  

Kaj šolskega je v Državnem tekmovanju Mladina in gore?
- Ciljna skupina, to so učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole, ki redno sodelujejo pri delu planinskih skupin.
- Dejavnost planinskih skupin usmerjajo mentorji planinskih skupin in vodniki Planinske zveze Slovenije, ki so po izobrazbi večinoma poklicni pedagogi in pogosto zaposleni na isti šoli, na kateri se odvija gorniška dejavnost.
- Usposabljanje mentorjev planinskih skupin (seminarji Srečno v gore) poteka v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo po programu, ki ga je sprejela in na Strokovnem svetu Republike Slovenije za šport verificirala Planinska zveze Slovenije,
- Državno tekmovanje Mladina in gore je Zavod Republike Slovenije za šolstvo ves čas podpiral in vzpodbujal.

Kaj športnega je v Državnem tekmovanju Mladina in gore?
- Sama hoja/plezanje/smučanje po gorah je del športne/gibalne aktivnosti.
- Tekmovanje za dosežek, čim boljšo uvrstitev.
- Navijanje za svojo ekipo.
- Ekipno tekmovanje.
- Fair play v povezavi s Častnim kodeksom slovenskih planincev.

Kaj Državno tekmovanje Mladina in gore nima skupnega s tekmovanji iz znanja?
- Večina ciljev je skupnih, razen spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij.
- Potek tekmovanja (tekmovanja iz znanja se večinoma odvajajo na treh ravneh: šolsko, regijsko in državno tekmovanje) in podeljevanje priznanj.
- V tekmovanju iz znanja tekmujejo kandidati posamezno, vsak zase, pri Državnem tekmovanju Mladina in gore pa gre za ekipno, skupinsko tekmovanje.
- Državno tekmovanje Mladina in gore ne poteka v okviru šole/šolskega sistema (v ožjem pomenu besede), temveč v okviru civilno družbene planinske organizacije.«

* * *

Borut Peršolja, definicija Državnega tekmovanja Mladina in gore, 28. 9. 2000

»Državno tekmovanje Mladina in gore je gorniško tekmovanje iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik gorniškega delovanja. Državno tekmovanje Mladina in gore je hkrati tekmovanje iz znanja in športno tekmovanje, saj gorništvo obe prvini enakovredno združuje. Tekmovalci osvajajo znanje, ki je potrebno za udeležbo na Državnem tekmovanju Mladina in gore, v okviru programov planinskih skupin v planinskih društvih, v okviru vsebin, ki izhajajo iz obveznega programa osnovnih šol (redni pouk, športni dnevi, šole v naravi) ali drugih neformalnih oblik delovanja (družinsko gorništvo).”

* * *

Borut Peršolja, o nepredpisovanju obvezne literature, 2. 10. 2000

»Letos smo se odločili, da ne bomo predpisali obvezne literature oziroma kataloga znanja. K takšni odločitvi nas je vodilo več razlogov:

Seznam obvezne literature je postal praksa po tekmovanju v Framu leta 1994, ko je prišlo do težav pri vprašanju o prvi pomoči pri kačjem ugrizu. Ekipa, ki je odgovorila napačno, se je sklicevala na odgovor zapisan v knjigi Planinska šola iz leta 1983, čeprav je bila strokovna doktrina med tem že spremenjena. Rezultat tega spora je bila odločitev, da se vsako leto objavi seznam literature. V prid takšni odločitvi so govorile še druge okoliščine: vprašanje mentorjev planinskih skupin ni bilo urejeno, novi sistem usposabljanja vodnikov se je šele uveljavljal, nismo še imeli starostno prilagojenega programa gorništva, pa tudi programske usmeritve Mladinske komisije PZS so bile drugačne.

Danes imamo urejen sistem osnovnega in stalnega dodatnega mentorskega usposabljanja, kjer mentorji planinskih skupin izmenjujejo svoje izkušnje in spoznavajo najnovejša strokovna dognanja z vseh področij gorniškega delovanja. K usposabljanju sodi tudi vzpodbujanje samoizobraževanja oziroma stalno spremljanje doktrine iz različnih virov (priročniki, učbeniki, revije, spletne strani). Enako velja tudi za vodnike Planinske zveze Slovenije. Mentorjem planinskih skupin je v sodelovanju z vodniki Planinske zveze Slovenije v največji meri zaupana skrb za delo z mladimi in vzpodbujanje dela mladih. Ker so – zlasti med mentorji planinskih skupin – številni poklicni pedagogi, je upravičeno pričakovanje, da bodo članom svoje planinske skupine pripravili tak celoletni program dela, ki bo zanimiv, razgiban in usklajen z najnovejšo gorniško doktrino.

Mladinska komisija PZS je v tem času izoblikovala sistem starostno prilagojenega programa gorništva za šest starostnih skupin, katerega osnova je program (ne knjiga!) Planinske šole, ki obsega šestnajst predmetnih področij od Lika planinca do Gorske reševalne službe. V ospredje je postavila člana planinske skupine, ki mu je treba zagotoviti gorniški razvoj od cicibana, osnovnošolca, srednješolca do mentorja ali vodnika. Državno tekmovanje Mladina in gore je gorniško tekmovanje iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik gorniškega delovanja. Je hkrati tekmovanje iz znanja in športno tekmovanje, saj gorništvo obe prvini enakovredno združuje. Tekmovalci osvajajo znanje za udeležbo na Državnem tekmovanju Mladina in gore v okviru programov planinskih skupin v planinskih društvih, v okviru vsebin, ki izhajajo iz obveznega programa osnovnih šol (redni pouk, športni dnevi, šole v naravi) ali drugih neformalnih oblik delovanja (družinsko gorništvo).

Čas, ki preteče od začetka novega šolskega leta do Državnega tekmovanja Mladina in gore je zaradi jesenskega termina nedvomno prekratek za celovito in poglobljeno učenje snovi Planinske šole. Je pa ta čas dovolj dolg, da se znanje, ki se je v prejšnjih letih nabiralo na izletih, pohodih, turah, taborih in v okviru planinske skupine na sproščen način osveži in utrdi. Izjema je kratek sklop vsebin, ki so regionalno obarvane in jih pripravijo gostitelji državnega tekmovanja.

Sprejete smernice delovanja Mladinske komisije PZS za starostne skupine osnovnošolcev v povezavi z akcijo Mladi planinec govorijo o vzpodbujanju celoletnega dela planinske skupine, o različnih oblikah gibanja v vseh letnih časih in o spoznavanju vseh področij planinskega delovanja. Izostanek seznama obvezne literature bo k uresničevanju teh ciljev pripomogel tudi tako, da bo v najmanjši meri omogočeno učenje v zadnjem trenutku, saj želimo, da se na tekmovanju pokaže predvsem znanje pridobljena v gorah. Tako bodo pripravljeni tudi testi in finalna vprašanja.«

Z leti se nalagajo sloji, ki jih je vsake toliko časa treba očistiti, da spet vidimo, kaj je v središču. (Fotografija: Borut Peršolja)  

* * *

Borut Peršolja, besedilo iz učbenika z naslovom Mentor planinske skupine, ki ga je konec leta 2001 izdala Planinska zveza Slovenije

»Državno tekmovanje Mladina in gore je zelo uveljavljeno in zdaj že tradicionalno gorniško tekmovanje iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik gorniškega delovanja. Namenjeno je spoznavanju in druženju mladih iz vse Slovenije in preverjanju naučenega teoretičnega in praktičnega gorniškega znanja, pridobljenih izkušenj ter osvojenih veščin štiri članskih ekip planinskih skupin osnovnošolcev od 5. do 8. razreda. V Pravilniku tekmovanja Mladina in gore za osnovne šole so med cilji tekmovanja navedeni še preventivna skrb za varnost v slovenskih gorah, usmerjanje mladih v aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, izmenjava izkušenj tistih, ki delajo z mladimi, motivacija za nadaljnje poglabljanje in širitev izkušenj, znanj in veščin iz planinstva in spoznavanje pomena prostovoljnega dela v planinstvu. Tekmovanje ima tudi svoje stalno mesto v koledarju šolskih športnih tekmovanj.

Znanje in veščine, ki jih mladostniki rabijo za (uspešno) udeležbo na Državnem tekmovanju Mladina in gore, pridobijo ob večletnem aktivnem sodelovanju v okviru programa planinskih skupin v planinskih društvih, pa tudi v okviru vsebin, ki so del obveznega programa šol (redni pouk in športni dnevi) ali drugih neformalnih oblik delovanja (družinsko gorništvo). V zadnjih letih se je število sodelujočih ekip povzpelo nad sto, število tekmovalcev in njihovih vodij ekip presega število petsto, h končnemu številu pa je treba dodati tudi vedno bolj številčne navijače.

Prvi zametki Državnega tekmovanja Mladina in gore segajo v leto 1982, ko so se srečale planinske skupine Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale z različnih osnovnih šol v Občini Domžale. Srečanje so organizirali zato, da bi planinske skupine predstavile svoje celoletno delo, da bi se ob druženju stkale prijateljske vezi in da bi gorniška prizadevanja opazili tudi drugi.
Leta 1988 je Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije akcijo uvrstila v svoj program, leta 1989 pa je bilo tekmovanje prvič izvedeno na državni, takrat še republiški ravni. Tekmovanja v Domžalah se je udeležilo osem ekip, prvi naslov državnih prvakov pa je osvojila ekipa Planinskega društva Jezersko.

V prvih letih je bila vsebina tekmovanja vsakokrat posebej izbrana in pripravljena. Ker pa se je v praksi žal večkrat izkazalo, da je znanje udeležencev bolj posledica intenzivnih priprav zadnjega meseca, kot pa večletnega aktivnega srečevanja z gorami in gorništva kot načina življenja, je bila ta praksa prekinjena. Zadnja štiri leta sta osnovni vsebini tekmovanja program Planinske šole in akcija Mladi planinec, ki ju obogati še dodatek iz teme, ki jo pripravijo gostitelji tekmovanja.

Leto 2000 je bilo z organizacijskega in izvedbenega vidika prelomno, saj je bilo tekmovanje prvič izvedeno na dveh ravneh. Prijavljene ekipe so se najprej srečale na izbirnih regijskih tekmovanjih, tretjina najboljših pa se jih je uvrstila v finalni del tekmovanja. Na izbirnih regijskih tekmovanjih in v prvem delu finalnega tekmovanja ekipe pišejo teste. Najbolj razburljivi del finala na državni ravni, v katerega se ponavadi uvrsti osem najboljših ekip, poteka pred občinstvom in strokovno žirijo v obliki kviza. Člani zmagovalne ekipe prejmejo naziv državnega prvaka, nagrajeni pa so tudi z udeležbo na večdnevnem gorniškem taboru v tujini. Ostale ekipe prejmejo poleg laskavih uvrstitev še lepe in uporabne nagrade.

Tekmovanje na svojstven način prispeva k varnejšemu obiskovanju gora, še v večji meri pa prispeva k razumevanju kulturnih in etičnih vrednot gorništva med mladimi. V ozadju tekmovanja potekajo tudi številna osebna srečanja mentorjev planinskih skupin, kjer izmenjujejo izkušnje, poglede in mnenja o dogajanju na področju mentorstva mladim planincem.

Leta 1998 je kot spremljevalna dejavnost na prizorišču državnega tekmovanja potekal tudi Gorniški festival mladih, s katerim so organizatorji želeli predstaviti gorniško aktivnost in delo celotne planinske skupine, saj v ekipi na tekmovanju sodelujejo le štirje člani. Gorniški festival mladih je ustvarjalnost in dejavnost mladih, oblika predstavitve pa je rezultat njihovih idej, domislic, razigranosti, znanja in poguma. Spregovorili so plakati, zašumele zgibanke, odprti so bili bilteni in brošure, vrteli so se videofilmi, igrali skeči in opazovali pravi alternativni umetniški dogodki. Poudarjena je bila sproščenost doživljanja gora, ki zna pritegniti in oblikovati iz skupine mladih team in ki vsakokratni generaciji omogoča izražanje v tistem ustvarjalnem jeziku, ki jim je trenutno blizu (video, glasba, gledališče …). Sproščenost je bila namenjena tudi mentorjem, da bi si ob pogledu na zadovoljno mladež nabrali novih moči in vzpodbud za nadaljnje delo. Žal je odlična ideja zaradi lahkotnosti njenega sprejemanja in nerazumevanje njene vloge, hitro utonila v pozabo.«

Tudi zorni kot je pomemben. (Fotografija: Borut Peršolja)  

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.