Silvo Baznik: Jutranje sivo nebo naju je popeljalo v Rudno dolino,
kjer malce naprej od križišča za Šport hotel parkirava desno na začetku gozdne ceste.
Stopiva na smuči in pričneva hoditi po spluženi, zasneženi in delno poledeneli cesti, ki se zložno vzpenja skozi smrekov gozd, ki ima belo oblačilo padajočega včerajšnjega snega. Na srečo cesta ni splužena v celoti in kmalu smuči drsijo po svežem snegu do obračališča pod širokem kolovozu, po katerem se vzpneva in spustiva iz gozda na prostrano planino Zajavornik. Planina je prepredena s tekaškimi progami. Sivina še vedno vztraja in tako ni pogleda na okoliške gore. Posluživa se tekaške proge in po njej pridrsava na drugo stran planine, prečiva kratek pas gozda in cesto, kjer je večje parkirišče in na katerem je nekaj avtomobilov in obiskovalcev.
Pot in gaz prečita področje Medvedovca. Dohitiva nekaj turnih smučarjev, višje prečiva še eno gozdno cesto in nadaljujeva vzpenjanje. Na poti srečava še nekaj pohodnikov, ki so si zaželeli gorske idile in že smo pri stičišču poti s potjo od spomenika Pri Rupah. Nadaljujeva po običajni varianti po kolovozu do pašnega območja planine Lipanca, kjer sivina na nebu počasi slabi in pokaže se prva modrina neba. Ko prideva do koč na planini, pa se nebo zopet prične zapirati in meglica oblaka zastre poglede na gore. Narediva prvi kratek odmor in nato nadaljujeva desno. Po gazi prečiva pobočje, se hitro vzpneva na zgornji rob planine in greva skozi gozd do strmega pobočja, kjer naju pobožajo sončni žarki. Na strmini prijatelj sname smuči, jaz pa nadaljujem vzpon na smučeh na preval. S prevala se spuščate smučarja in po akrobaciji v zraku se eden od njiju na srečo pravočasno ustavi pred menoj. Sneg je delno razrit in delno gladek kot led, ponekod gledajo iz snega kamenje in skale. Potrebno je veliko pazljivosti v izogib zdrsu. Ko dosežem preval, je prijatelj že na smučeh. Sva na Spodnjih Brdih, kotanjastem svetu in drživa se narejene gazi, ki gre bolj proti vznožju Lipanskega vrha. Zato kmalu zapustiva gaz, narediva svojo različico in višje doseževa zopet gazi predhodnikov. Prav toplo je in topla zgornja oblačila so že davno v nahrbtniku, ko doseževa sedelce pod vršnim pobočjem Brd. Tu je lep pogled preko Krme na Triglav, ki ga ne smeva zamuditi in zato kratek zastoj pred zadnjim vzponom.
Od tu dalje je pobočje spihanega snega in treba je poiskati zasnežene prehode, preko katerih doseževa vrh. Na vrhu pa rahel vetrič, ki pa ima za posledico hitro oblačenje. Poleg naju uživata na soncu in v pogledih še dva turna smučarja.
Po daljšem odmoru, fotografiranju in malici, je čas za odhod in smučanje v dolino. Pripraviva smuči in ostalo opremo in greva. Zgornji del odsmučava previdno po snežnih prehodih, na sedelcu že sproščujoče in v smeri Lipanskega vrha tako, da doseževa še nedotaknjeno pobočje in po njem s polnim užitkom v dolinice na Spodnjih Brdih. Seveda brez kratkega vzpona ne gre in brez prestopanja tudi ne, a končno prideva do prevala proti Lipanci. Odločiva se za novo varianto in zato se vzpneva proti vzhodu. Slediva smučini predhodnika in skozi gozd odsmučava proti jugu, na planino Brda, kjer sta dve podrtiji in ena od njih je tudi nekdanja lovska koča. Smučava še malce navzdol in nato ostro desno, prečiva strmo pobočje in prismučava na Lipanco, ki pa jo je ravnokar objel megleni oblak.
Kratek odmor je dobrodošel, da potešiva žejo in nato smučava vsak svojo različico. Prijatelj po kolovozu do ovinka in skozi gozd v dolinico, jaz pa že s planine na strmino in direktno v dolinico, kjer sva zopet skupaj. Po dolinici smuči lepo drsijo. Na koncu dolinice greva desno malce navzgor, da lahko nato smučava po strmini in poseki med skalovjem in štori do kolovoza in po njem do jutranje poti. Srečava še nekaj turnih smučarjev, ki se vzpenjajo in nekaj, ki gredo hitreje kot midva navzdol. Čeprav snega ni na pretek, je smučanje skozi gozd prijetno in hitro. Tik tak in sva na polnem parkirišču pri planini Zajavornik. Še kopica odrivov s palicami in sva na planini, kjer ponovno natakneva na smuči kože za lažji vzpon. Čeprav ni sonca, je na progah veliko tekačev.
Prečiva planino, se povzpneva na vrh gozda, kjer pospraviva kože s smuči. Sledi smučanje po širokem kolovozu in nadaljevanje po gozdni cesti do najinega avtomobila, kjer zaključiva štirinajstkilometrsko turo in se odpeljeva proti domu.