AO Tržič - Jernej Kuhar: Med 4. in 7. februarjem smo v sklopu AO Tržič organizirali ledni tabor v evropski prestolnici lednega plezanja,
... italjanski Cogni, katerega se nas je udeležilo osem članov odseka.
Cogne je mesto na severno-zahodni strani Italije, slabih trideset kilometrov odmaknjeno iz Aoste. Obdano je s štirimi dolinami, katera so odlična izhodišča za ledno plezanje, saj je v okolici več kot 140 slapov. Od teh smo obiskali dve, dolino Valnontey, katera leži pod Gran Paradisom in dolino Valleille v bližini mesteca Lillaz.
Štartali smo v petek, 3. februarja, okoli 15.30 proti Trstu in nato po avtocesti mimo Milana do Aoste, nato pa nadaljevali po glavni cesti do mesta Cogne, kjer smo imeli rezervirane apartmaje. Naslednji dan smo se razdelili po navezah in šli preverit in preizkušat led v dolino Valleille, kjer smo preplezali nekaj lepih slapov, nekatere naveze dva, druge po enega.
Drugi dan smo se odločili da si ogledamo še drugo dolino, Valnontey, katero so drugi plezalci, s katerimi smo poklepetali na varovališčih, bolj pohvalili, zaradi večje količine ledu. Tam smo, po malo daljšem dostopu in poizkušanju bežanju napovedanemu snegu, splezali dva slapova skoraj na začetku doline. Že takoj po prvem »cugu« nas je ujelo močno sneženje in tako popestrilo celoten vzpon. Da o različnih priporočilih, o obračanju zaradi tankega ledu in poročanju naveze iz drugega slapu, guži in padcih drugih plezalcev, ne govorim.
Tretji dan, v ponedeljek, nas je pričakalo odlično sončno vreme, ter nekaj deset centimetrov svežega snega, kar je pomenilo super dostop z gaženjem proti slapovom in seveda »pucanje« le-teh. Zaradi krajšega dostopa smo se odločili, da ponovno splezamo nekaj slapov v dolini Valleille.
Ker smo fantje neuničljivi, tri naveze napademo še slap Lillaz v mestecu z enakim imenom, in kar se da hitro, v prijetnem, lepem ambientu, splezamo štiri raztežaje, kateri so povzročili nemalo jeze nekaterim francoskim plezalcem. Četrta naveza pa je poskrbela za odlično kulinarično doživetje, saj smo končno prvi dan od kar smo bili tam »ornk« jedli. Po dveh dneh makaronov, smo sedaj imeli na jedilniku zrezke, za prilogo pa kaj drugega kot … testenine
Ker je bila za sredo napovedana otoplitev in nova fronta z dežjem, je to pomenilo, da je četrti dan, zadnji dan uživanja in plezanja, ter prav tako skrajšanje našega dopusta za en dan. Skupna odločitev, da splezamo nekaj krajšega in se nato odpravimo proti domu se je seveda izjalovila, ker se je težko posloviti od ledu in mraza, zato naveza v Cold Colouraju, kar ni in ni mogla prenehati s plezanjem, ter tako, kljub novemu snegu uspela preplezati kar veliko večino smeri. Vsi ostali pa smo si krajšali čakanje v lokalni piceriji.
Kljub nekoliko manj ugodnim razmeram smo splezali kar nekaj klasik v dolini Cogne. Roke nas bodo še kakšen dan bolele, spomini na druženje in lepe vzpone pa bodo ostali.
Na kratko povzel: Jernej Kuhar, fotografije: Jošt, Metod, Slavc, Kuhar
Tabora smo se udeležili: Belhar Blaž, Belhar Jošt, Belhar Martin, Gradišar Metod, Hauptman Miha, Kuhar Jernej, Pungaršek Iztok in Rožič Slavko-Slavc
Preplezani slapovi:
4. febrarja
Cascata Tuborg: II/4+, 200 m – Slavc in Jošt
Candelabro del coyote: II/4+, 180 m – Slavc in Jošt, Martin in Blaž
Chandelle Levure: III/4+, 220 m – Jernej in Metod, Miha in Izi
Vertigine di Porcellana: II/3, 120 m – Blaž in Martin
5. febrarja
Cascata Lauson: II/3, 110 m – Slavc in Jošt, Miha in Izi, Jernej in Metod
Cascata Thoule: II/3+, 100 m – Martin in Blaž
6. febrarja
Chandelle Levure: III/4+, 220 m – Slavc in Jošt
Cascata Tuborg: II/4+, 200 m – Blaž in Martin, Jernej in Metod, Miha in Izi
Cascata di Lillaz: I/3, 240 m – Slavc in Jošt, Miha in Izi, Jernej in Metod
7. febrarja
Cold Couloir: V/4+, 500 m (400 m) – Slavc in Jošt
Chandelle Levure: III/4+, 220 m – Martin in Blaž
Cascata E' Tutto Relativo: III/4, 200 m – Miha in Izi, Jernej in Metod