Nedeljski dnevnik - Franci Horvat: ... okoli Grintovcev - Družbo vam delajo svizci in kavke
»Na PP ni klinov in žice, ni žigov, ni obveznih pristopov na vrhove gora. Po sledeh gamsov in drobnice ter po lovskih poteh, včasih zapuščenih in opuščenih, prehaja PP pod stenami julijskih vrhov, v pasu ruševja in skal izpod Rateških Ponc na oddaljeno Pokljuko. Po tem malo znanem, brezpotnem gorskem svetu, odmaknjenem od markiranih poti, teče nova pot, ki vabi slehernega gornika, ko išče samoto in nove razglede.«
Povzeto po vodniku Uroša Župančiča in Dušana Vodeba »Gorniška pot Planica–Pokljuka PP«.
Ko sem okoli Miklavža 2015 čital ta vodnik, me je spodbudil, da tudi sam povežem brezpotja okoli domačih gora (Kamniško–Savinjskih Alp oziroma Grintovcev).
Grintova pot, kot sem jo poimenoval, vodi prav tako po »najlepših« pastirskih, lovskih in živalskih poteh, le nekajkrat se dotakne markiranih poti. Težave na poti ne presegajo II. težavnostne stopnje, na nekaj mestih je orientacija kar zahtevna, družbo vam bodo občasno delali gamsi, kakšen svizec oziroma planinska kavka. Omeniti je potrebno, da je soavtor Grintove poti tudi Bojan Okrogar, ki je prehodil del poti in bil ključni element pri svetovanju ter reševanju logističnih zadreg.
Naša pot se bo pričela v Robanovem kotu, kjer lahko parkiramo pri domačiji Roban, od tam gremo v Kot (na planino), od koder bomo zavili po potki (ta se prične malce nad planino), ki vodi čez Črni Hriber (Krofička). Nekje na polovici bomo zavili proti stanu pod Utami, od tam pa po grebenih čez Travnik do vrha Krofičke. Do Škrbine bomo sestopili po lovski stezi, prvi del do Zadnjih travnikov je malce zoprn zaradi krušljive skale in ruševja, zadnji del je opremljen z nekaj jeklenicami in klini. Nato bomo sestopili do Kopinškove poti in po njej vse do razpotja poti Kopinškova–Škarje. Po slednji se bomo povzpeli do vznožja ostroge oziroma mesta, kjer je bil nekoč bivak pod Ojstrico. Sledilo bo prečenje melišča in vzpon do sedla, ki povezuje Rjavčki vrh in Škarje. Spust čez Grlo bo zahteval na nekaj mestih malce več pozornosti, kajti potki je občasno težje slediti. Iz Logarskega kota bomo prečili cesto in zavili na lovsko pot čez Zabrložnico.
Po lovski poti
Pot pelje čez manjše okno, malce nad lovsko kočo se nahaja še znamenito Matkovo okno, ki ga lahko obiščete, če pa se želite razgledati, se je potrebno povzpeti na bližnje Turne. Sledil bo spust na Okrešelj, od tam pa po poti na Savinjsko sedlo. Pri Mrzlem dolu bomo zavili za markantnim »amfiteatrom« desno in preko skalne zapore (I. do II.) prišli pod tako imenovane Frenkove plošče. Za vzpon okoli njih bomo uporabili sestopno pot, ki jo občasno uporabljajo plezalci Frenkovih plošč. Nad njimi se bomo priključili markirani poti, ki pelje na Mrzlo goro, sledil bo krajši sestop po tej poti in nato prečenje po meliščih pod Mrzlim vrhom, nakar se bomo povzpeli na njegov zahodni greben in sestopili do Savinjskega sedla. Do Jezerskega sedla bomo uporabili markirano pot, od tam bomo zavili levo in obiskali ledenik pod Skuto. Malce bolj zoprno bo prečenje melišč pod steno Skute in Štruce in sestop do Kranjske koče na Ledinah. Za dostop do Češke koče bomo uporabili markirano pot čez Žrelo. Nekoč je z Jezerskega do Češke koče vodila markirana pot, ki sedaj služi predvsem lovcem, po njej se bomo spustili do sedla med Špegovcem in Visokim vrhom. Sledil bo oster zavoj na levo na staro vlako, ki se spušča proti domačiji Makek. V dolini bomo nekaj časa sledili cesti, (če ima kdo voljo, lahko obišče bližnji slap Čedca), ki pelje na Mlinarjevo sedlo in naprej po potki proti Murijevi, Povšnerjevi in Globšerjevi planini, in se nato spustili do kmetije Suhadolnik. To gre za staro tovorno poti, ki je v 14. st. po dolini Kokre prek Jezerskega vse do Železne Kaple bila namenjena za prevoz železove rude in morske soli. Omenjena pot je popolnoma zarasla. V bližini kmetije se odcepi stara pot za Kokrsko sedlo, ki vodi pod ostenji Kalške gore, malce pred planinsko postojanko lahko vidite znamenito naravno znamenitost Pasja glava. Povzpeti se bo potrebno proti Kalški gori in nato sestopiti po lovski stezi skozi Ovčarijo, mimo lovske koče do Žagane peči v Kamniški Bistrici. Peko Jermance bomo šli nato čez Repov kot na Srebrno sedlo. Na tej poti je kar nekaj naravnih znamenitosti, kot npr.: pri Staničevem vrhu se nahajata Mala in Velika Kovačnica, dedec pod Zeleniškimi špicami in slap, pri samem sedlu pa še okno, ki prav tako sodi k Zeleniškim špicam.
Pot krav in prašičev
S Srebrnega sedla (pri spustu preko strmega dela) nekaj časa sledimo markirani poti, nato sestopimo ob grapi, ki vodi proti Petkovim njivam. Ko postane pretežko, najdemo prehod levo med ruševjem in se nato priključimo markirani poti za Korošico. V neposredni bližini koče (plezališče Petkove njive) je zanimiv dedec – skalni osamelec. Pot nadaljujemo proti Kocbekovi koči pri Molički peči, že malce prej zavijemo proti Velikemu vrhu oziroma Veliki Zelenici, od koder sestopimo preko grebena Poljskih devic do Polšakove planine. S te planine pelje dokaj težko sledljiva stezica proti grapi, ki pripelje iz Bevške planine na rob planote. Planota, kjer je macesnov gozd, je prepredena s stezicami in stečinami, ki te lahko zavedejo. Od Bevškove planine bomo uporabili pot, ki so jo nekoč uporabljali za transport krav in prašičev, tudi tu je potrebo biti kar pazljiv, da med sestopom ne zaideš. Našo pot sklenemo pri domačiji Bevšek v Robanovem kotu.
Grintova pot je namenjena planinskim gurmanom in vsem ostalim, ki ljubijo brezpotja, kjer ni »romarskih« poti z obilo obiskovalcev.
Franci Horvat - Frenk