KA PZS - Peter Bajec: ... alpinistične sezone 2016
Ocena alpinistične sezone 2016
Zima ni ponudila posebnih presežkov. Večinoma se je ponavljalo klasične lahke smeri, nastalo je nekaj novih zimskih smeri, a nobena posebej ne izstopa. A so vzrok slabe zime ali razvajenost alpinistov, je vprašanje, ki še nima odgovora. Tako je nekaj plezalcev zaradi pomanjkanja kakovostnih lednih razmer poletelo čez lužo v mrzlo Kanado, kjer so opravili kar nekaj dobrih ponovitev lednih in kombiniranih smeri. Slovenske lipe listi so obiskali tudi Škotsko, ki zaradi etičnih pravil ponudi intenzivno in prvinsko plezalno izkušnjo. Kot vsako leto tudi letos Chamonix ni ostal brez slovenskega pridiha. Samooklicana meka zimskega alpinizma je videla nekaj solidnih vzponov, a presežka tudi tukaj ni bilo.
Pomlad je minila v ogrevanju in pripravah na poletno sezono, ki je prinesla nekaj težkih vzponov. Sem ter tja so alpinisti pogledali izven okvirov klasičnih smeri in sten, a še vedno je bila večina težkih vzponov opravljenih v severni steni Triglava in drugih enostavno dostopnih stenah. Udobnost dostopa, sestopa in predvsem veliko informacij o smereh so velik magnet za mlade generacije. Nekaj več obiska so v letošnji sezoni doživeli Trenta ter smeri Vršaca in Mlinarice. Tudi v Dolomitih so naši alpinisti preplezali nekaj težkih smeri, veseli nas, da je ena izmed teh smeri v 1200-metrski steni Civette.
Na področju odprav je bila sezona nekoliko siromašnejša, a je bila zato po kakovosti bogatejša. Na tem področju velja kot paradnega konja vsekakor izpostaviti Luko Lindiča, ki je v nahrbtnik pospravil kar nekaj prvenstvenih smeri. Bil je uspešen v Kanadi in na Kitajskem, najbolj pa seveda izstopa odličen poskus v SZ grebenu Gašerbruma IV, kjer sta z Alešem Česnom obupala šele na severnem vrhu. Za aklimatizacijo sta se kot edina alpinista v sezoni povzpela na osemtisočak Broad Peak. Aktivna sta bila tudi Nastja Davidova in Matic Jošt v pogorju Haptal v indijski Himalaji. Žal jima je smele načrte prekrižalo vreme, a sta vseeno uspela opraviti nekaj vzponov in raziskati dolini Shimling in Denyai. Odličen vzpon sta v Kirgiziji opravila tudi Grega Lačen in Andrej Gradišnik, ki sta v dolini Ak-Su načrtovala prosto ponovitev 900-metrske težke smeri v Pik Slesova. Kljub kislemu vremenu sta fanta vztrajala in iz situacije uspela izvleči pozitiven izkupiček, saj je Gregi uspelo opraviti prosti vzpon. Omeniti velja tudi prvi vzpon in pristop na šesttisočak Jang Tsang Go v Tibetu, ki ga je opravil Domen Kastelic s švedskima kolegoma.
Tik pred koncem leta so se v stenah naredile odlične razmere, katerih značilnost je bila majhna količina snega, a je bil zelo dobre kakovosti in posledično je bilo veliko vzponov. Kot pozitivno je treba oceniti "ponovno odkritje" Martuljških gora, ampak žal so alpinisti spet slepo sledili objavam v virtualnem svetu in redki so zmogli pogledati čez te "(pre)visoke" planke. Mogoče bi na tem mestu izpostavili le ponovitev Čopovega stebra.
Če potegnemo črto pod sezono, moramo priznati, da je bila, z izjemo nekaterih svetlih trenutkov, precej povprečna. Kot da postaja alpinizem prostočasna dejavnost in ne več način življenja. Kot da ni več tiste drzne predrznosti, s katero se je slovenski alpinizem ponosno postavil ob bok največjim akterjem. Vedno bolj pridobivajo na pomenu številke, ocene, »lajki« in občudovanje družbenih omrežij, vedno manj pa je raziskovanja, iskanja, obračanja in učenja iz porazov, pisanja zgodbe, doživetja. Vedno manj je pristnega alpinizma. To je deloma trend tudi na svetovni sceni, kjer se mogoče bolj čuti pritisk sponzorjev, ki stojijo za plezalci. In sponzorji pričakujejo pojavnost. Takšno, ki se prodaja. Prodaja pa se samo težko, težje, najtežje, nevarno, nevarnejše, še dobro, da smo bili mi. A je to prava smer, pa bo pokazal čas.
Peter Bajec, član Komisije za alpinizem PZS