Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

50 let

planinske transverzale iz Sarajeva preko Igmana do Foče - 75 let Igmanskega pohoda
Delo: Na Igmanu so vihrale zastave ... Iz arhiva Jerneja Horvata


V spomin
na legendarni »Igmanski marš« (27.-28. januarja 1942) so pred 50 leti trasirali prvo planinsko transverzalo v republiki Bosni in Hercegovini in jo poimenovali Po poteh I. Proletarske brigade preko Igmana.

Na ta pohod so bile povabljene vse članice Planinske zveze Jugoslavije. Planinska zveza Slovenije je izbrala petčlansko ekipo: Petra Janežiča, tedaj načelnika komisije za alpinizem PZS, Francija Ekarja, načelnika AO Kranj in člana KA PZS ter Jožeta Miheliča, Jerneja Horvata in Jaka Kastelica.

Prva etapa nočnega zimskega pohoda iz Sarajeva je potekala v nizkih temperaturah in globokem snegu. Slovenska ekipa je imela s seboj tudi smuči in del opreme za nudenje prve pomoči (vključili so nas, da bi bili na voljo ob eventualnih reševanjih ipd. intervencijah).
Pohodnikov je bilo 150. Iz Sarajeva smo po ozki snežni gazi šli preko Vogošča in ob tretji uri zjutraj prispeli na Veliko polje (35 km). Po naslednjih dveh dnevih smo globoko pod nami zagledali mestece Fočo in tokrat prvič res izkoristili smuči ter odsmučali v Fočo.
Za nudenje malih prvih pomoči (obvez manjših prask in žuljev) in za udeležbo na tem zahtevnem pohodu smo prejeli posebna priznanja. Dvignili pa smo tudi ugled slovenskega planinstva in poslanstvo gorskega reševanja.

Pripravil Franc Ekar 


Delo, 28.01.2017: Na Igmanu so vihrale zastave
             z zvezdo, prepevali so in plesali
Spominske slovesnosti na legendarni igmanski marš pred 75 leti se je udeležilo tudi 500 Slovencev.

Hadžiči, Igman - Več kot pet tisoč ljudi se je danes udeležilo spominske slovesnosti ob 75-obletnici legendarnega igmanskega marša. Med njimi je bilo približno 500 Slovencev, ki so se v osrednjo Bosno organizirano pripeljali z devetimi avtobusi.

Igrale so harmonike, vzklikalo se je bratstvu in enotnosti in vse je nekako spominjalo na čas, ki je že zdavnaj minil.
Vihrale so tudi številne zastave, tiste s peterokrako zvezdo in največ je bilo slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih.
Za Slovenci, ki so veselo prepevali Na juriš, Hej brigade in druge domoljubne in partizanske pesmi, niso v ničemer po glasnosti in ubranosti pri petju zaostajali za udeleženci spominskega pohoda in kasneje proslave na Velikem Polju iz Cazina.

»Danes je zame velik dan in je poln spominov na čas, ko so ljudje goli in bosi gradili državo za ljudi pod sloganom bratstva in enotnosti. Imeli smo čudovito državo, ki so nam jo pred četrt stoletja razbili,« je nekaj svojih miselnih utrnikov za spletno Delo razkril Zevolon Pinkas iz Porečiča pri Tuzli, ko je skupaj s približno 500 pohodniki, iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije, premagoval dobrih devet kilometrov dolgo pot od Brezovače do Velikega Polja.

Dalje na Delo.si (avtor: Bojan Rajšek)  


Iz arhiva Jerneja Horvata

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


O zgodovini marša

Konec januarja leta 1942 so Nemci pri Romaniji v vzhodni Bosni obkolili Prvo proletarsko brigado. Štab brigade, ki jo je vodil Koča Popović, se je odločil za umik mimo Sarajeva čez Igman proti osvobojeni Foči. Približno 700 borcev, med katerimi je bilo 50 ranjenih in bolnih, se je na pot podalo v noči s 27. na 28. januar. Utrujeni in prezebli partizani so po skoraj 24-urni hoji po globokem snegu prispeli na Veliko Polje. Nekateri poti niso preživeli. Marš se je zaradi izredno težkih vremenskih razmer pri več kakor minus 30 stopinj Celzija zapisal v zgodovino. Približno 170 borcev so zaradi hudih ozeblin prepeljali v bolnišnico v Fočo, kjer so jim pomrzle dele telesa amputirali brez narkoze.

 
 

 


Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46029

Novosti