Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

K zgodovini

Razgledi - Borut Peršolja: ... državnega tekmovanja mladina in gore (1)

Nekaj izsekov, stališč in predlogov iz papirnega in elektronskega arhiva na temo Državnega tekmovanja Mladina in gore (december 1995–2001). Originali dokumentov so dostopni pri meni.

Tudi obvladovanje mraza je ena od temeljnih gorniških veščin.
(Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Janez Benkovič, gorski vodnik, gorski reševalec, inštruktor alpinizma, profesor športne vzgoje, iz pisma MK PZS, 17. 12. 1995

»Naj povem, da sem bil prijetno presenečen nad dejstvom, da ste organizatorji uspeli pritegniti tolikšno število mladih planincev, kar je daleč preseglo moja najbolj optimistična pričakovanja. Skupaj z odlično pripravljenim gradivom letošnje izbirne teme Kras in zgledno organizacijo prvega (pisnega) dela tekmovanja, me je prav že omenjena množičnost tekmovalcev in ostalih udeležencev zelo razveselila. Za trenutek sem pomislil, da bo naše planinstvo počasi le zaživelo bolj kot doslej in dobilo tisto, oziroma tak družbeni položaj, ki mu tudi pripada.

Naj sklenem pohvalni del z ugotovitvijo, da je po mojem tekmovanje Mladina in gore velik in pomemben prispevek k uresničitvi ciljev sodobnega planinstva in h kvalitetnejšemu delovanju našega planinstva in njegovi popularizaciji.«

* * *

Borut Peršolja, iz odgovora na pismo Janeza Benkoviča, 10. 2. 1996

»Moje osebno vodilo je, da je teža vprašanj na tistih vsebinah, ki so za varnost najpomembnejša. Tako pride do izraza tudi dejanska usposobljenost tekmovalcev in njihove izkušnje z gorami.

Moje mnenje – ki sem ga zapisal že leta 1994 – je, da so tekmovanja v takšni obliki preživeta. Tak koncept (gradivo, test v kvalifikacijah, finalni del) je bil sprejemljiv na začetku, ko je sodelovalo od osem do največ petindvajset ekip. Takrat je stvar še bila uravnotežena – v finalu je bilo od polovice do tretjine sodelujočih ekip. Danes smo prišli na beračevo desetino.

Takrat je bilo tudi možno pripraviti drugačna vprašanja – takšna, ki so na eni strani pokazala daljšo gorniško dejavnost (izkušnje!!!) kot tudi znanje iz gradiva (tega je možno z drilom absolvirati v kratkem času). Žal se tudi letos kaže podoba, ki sem jo zapisal že ob lanski analizi gorniškega dela testov (PV 2/1995, str. 88). Vse ekipe dosegajo zavidljive rezultate v tistem delu, ki se nanaša na gradivo (in je plod enomesečnega trdega dela in učenja).

Veliko slabši in zaskrbljujoči pa so podatki pri rezultatih iz gorniškega dela testa, kjer se pokažejo znanje, izkušnje in vedenje o gorah, ki se nabira dolgo vrsto let. Na področjih, ki so za varnost vodenega ključnega pomena (gibanje in varnost v gorah, oprema, orientacija in izrazoslovje, prva pomoč in vremenoslovje …) dosegamo zelo nizko raven. Pri tem je seveda treba ponoviti tudi to, da za učinkovit prenos sodobnih znanj in izkušenj, niso odgovorni samo vodniki in vodje skupin.«


Vodni led ima heksagonalno kristalno zgradbo z veliko praznin med molekulami.  
(Fotografija: Borut Peršolja)  

* * *

Vinko Cedilnik, pismo MK PZS, september 1996

»Mladinski odsek PD Domžale je pred desetimi leti v želji, da bi se mladi planinci družili med seboj tudi v času, ko niso odhajali v gore, pripravili tekmovalno srečanje pod naslovom Mladina in gore. Na prvem srečanju so sodelovale planinske skupine iz osnovnih šol, kjer je imelo PD Domžale svoje skupine. Povabljene so bile tudi skupine iz PD Janez Trdina iz Mengša in znanci iz PD Nova Gorica. Če se prav spomnim, je takrat sodelovalo šest ali osem ekip. Mladi planinci so se pripravljali iz poznavanja znanja Planinske šole.

Tekmovanje je potekalo tako, da so štiričlanske skupine tekmovalcev izbirale ovojnice z vprašanji. Vsak odgovor je bil ocenjen z 10 točkami. Odgovarjali so iz posameznih poglavij Planinske šole. Odgovore je ocenjevala tričlanska komisija. Med posameznimi skupinami vprašanj pa so se predstavile posamezne šole oziroma njihove skupine s kulturno točko na temo planinstva.

V prihodnjih letih smo sistem tekmovanja dograjevali in pripravljali vedno bolj zahtevne tekmovalne teme. Število ekip se je večalo. Pri pripravi vsebine in izpeljavo tekmovanja so imeli največ zaslug tedanji člani mladinskega odseka PD Domžale: Jasna Gnidovec (poročena Kos), Janko Kos, Marina Rugelj, Nada Borštnar, Vinko Cedilnik in Miloš Peršolja.

Ta način druženja in tekmovanja je po zaslugi Boruta Peršolja v naslednjih letih preraslo občinske meje in po zaslugi MK PZS postalo republiško tekmovanje, po osamosvojitvi Slovenije pa je to Državno tekmovanje Mladina in gore.

Sistem tekmovanja v taki obliki je že zastarel in postaja bolj breme kot pa zanimiv način dela z mladimi. Tudi za mlade ni več interesanten, saj v glavnem zahteva od mladih le piflanje določene snovi, ne podpira pa ustvarjalnosti mladih.«

* * *

Borut Peršolja, januar 1998

Prednosti Državnega tekmovanja Mladina in gore:
1. Državno tekmovanje Mladina in gore je dodobra uveljavljeno in se ga udeležuje vedno večje število ekip iz vse Slovenije.
2. Mladostniki na tekmovanju podrobneje spoznavajo posamezne izseke gorništva in na ta način utrjujejo svoje znanje in vezi v gorniški organizaciji.
3. Vodje ekip oz. njihovi “mentorji” imajo v okviru tekmovanja priložnost za navezovanje stikov, izmenjavo mnenj in neposreden stik z MK PZS.
4. Državno tekmovanje Mladina in gore je medijsko najbolj odmevna akcija MK PZS.
5. Državno tekmovanje Mladina in gore ima svoje stalno mesto v koledarju šolskih tekmovanj.

Pomanjkljivosti Državnega tekmovanja Mladina in gore:
1. Težave organizatorjev zaradi velikega števila udeležencev in spremljevalcev prireditve.
2. V dogajanje je vključena le peščica tekmovalcev, ostali člani planinske skupine oz. mladinski odseki so bolj ali manj pasivni.
3. MK PZS razvija gorništvo kot načina življenja, v praksi pa se večkrat izkaže, da je prikazano znanje bolj posledica intenzivnih priprav zadnjega meseca, kot pa dela na daljši rok s ciljem, da bodo mladi ta znanja ohranili za kasnejše gorniško udejstvovanje.«

Mrzli led (= led s temperaturo pod lediščem) je pri nas (vedno bolj) redka dobrina. A ne v tej zimi! (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Borut Peršolja, prispevek o problematiki tekmovanja Mladina in gore, oktober 1999

»Namen domžalskega srečanja je bil večplasten:
- Mladi naj bi pokazali, kaj so med letom delali v okviru planinskih skupin, česa so se tam naučili in na katere vrhove so se povzpeli.
- Šlo je tudi za spoznavanje in druženje mladih, njihovih mentorjev in vodnikov, staršev in članov planinskih društev.
- Hkrati pa smo želeli dejavnost mladih gornikov in gornic predstaviti širši javnosti, ki je o našem delu vedela zelo malo.

Če te cilje strnem, potem smo s tekmovanjem želeli:
- predstaviti celoletno delo mladih v planinskih skupinah,
- pripraviti družabno srečanje in
- na svoje delo opozoriti širšo javnost.

V gorah ni tekmovanja – če zanemarimo boj za obstanek znotraj ekosistema. So samo gore in smo ljudje, ki gore različno sprejemamo, čutimo, spoštujemo, onesnažujemo … Povedati nekomu, da je za pol točke izpadel iz finala ali celo izgubil naslov državnega prvaka, zato ker ne loči stalagmitov od stalaktitov, je presneto naporna in nehvaležna zadeva. Zato sem si tudi obljubil, da pri takšnih tekmovanjih ne bom več sodeloval.

MK PZS naj predvsem išče znanje in neznanje pri tekmovalcih, zavzema naj se za širitev gorništva kot celovite dejavnosti in zaščiti naj mlade tekmovalce pred ambicioznimi mentoricami, ki jim včasih prav preteče žarijo oči. Vse to sem že doživel in videl na lastne oči …

Prednost za sodelovanje v sklepnem delu tekmovanja naj imajo člani tistih planinskih skupin, ki celo leto sodelujejo v delu planinskih skupin, redno hodijo na izlete in ki se bodo lotili dogovorjenega projektnega dela.

V trdnosti ledu je ujeta zahrbtna ogledalska krhkost.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Gorništvo je celovita dejavnost, ki zahteva od človeka znanje s številnih področij. Tega se ne da v celoti pridobiti mimogrede, ali deset minut pred izletom. Nujno je načrtno in dolgotrajno delo. Tak pristop je v gorniški organizaciji prej izjema kot pravilo. Rezultati iz analize testov zadnjih let kažejo na to, da je gorništvo za večino mentorjev projekt, ki se odvija od izleta do izleta, od tekmovanja do tekmovanja … Spirala se sicer počasi dviguje na višjo, kakovostnejšo raven, vendar je napredek ponavadi prepočasen in ne dohiteva rasti in življenjskega razvoja/odraščanja otrok in mladostnikov. Ko so mladi že v srednji šoli, ugotovimo da delamo napako.

Za samostojno varno hojo, prijazen odnos do narave in za pridobivanje občutka za prostovoljno delo v planinskem društvu, je pomembno stalno vodeno delo in stalno preverjanje doseženih vmesnih ciljev.

Državno tekmovanje Mladina in gore zato ne sme in ne more biti enomesečen projekt. To na zanimiv način dokazujejo tudi zmagovalci zadnjih let. Vsa ta društva so znana po tem, da imajo delo z mladimi urejeno. Uspeh torej ni naključen in ni rezultat enomesečnega trdega dela.

Zato sem tudi vztrajal pri dvojnosti testa v kvalifikacijah. Zlasti v gorniškem delu testov se pokažejo izkušnje iz življenja in doživljanja gora. Tega se ne da v celoti naučiti iz knjig. Gore je treba doživeti. Obe analizi rezultatov sta pokazali, da v delu testa, ki se nanaša na gradivo, praktično vse ekipe poberejo vse možne točke. Pri znanju o gorah, pa so rezultati bistveno, bistveno slabši. In to nas mora skrbeti – pa nas zgleda ne.

MK PZS naj torej v prvi vrsti vzpodbuja redno, celoletno aktivnost planinskih skupin, samo tekmovanje naj bo kvečjemu vrh ali še bolje vzpodbuda, za poglobljeno spoznavanje enega izmed izsekov gorništva.

Razpoznavna lastnost mladih gornikov in gornic so veselje, družabnost, igrivost … Lastnosti, ki delajo mladega človeka mladega in ga razlikujejo od “zrelega” odraslega. Tudi tu se odraža šolski sistem – zapetost, tekmovalnost, nesproščenost, čakanje na avtoriteto … Vsakdo od nas pa pozna vzdušje z izletov, taborov, vreščanje in razposajenost, ki nam velikokrat dela tudi težave. Pa vendar zmoremo!

Državno tekmovanje Mladina in gore naj bo torej mesto, kjer se srečajo mladi iz cele Slovenije, ki s seboj prinašajo sporočilo svojih ravnin, goric, gričev, hribov in gora. Različni smo in to moramo spoštovati in ceniti. Cenili pa bomo le, če se bomo spoznali. Danes spoznamo kvečjemu ime zmagovalne ekipe in ime tiste ekipe, zaradi katere smo izpadli iz finala … Vinko Cedilnik je zapisal, da gre za neizkoriščeno ustvarjalnost mladih. In to je to: obliko »delo z mladimi« je treba zamenjati z »delo mladih«. Letošnji natečaj za literarne in likovne prispevke je odličen dokaz za to, kaj potrebujemo.«


Zobotrebci naravne velikosti v (običajno vodnem) okolju. 
(Fotografija: Borut Peršolja) 

* * *

Borut Peršolja, gradivo za Izredno skupščino Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, 23. oktobra 1999

»2.3. Državno tekmovanje Mladina in gore

Prvi zametki tekmovanja Mladina in gore segajo v leto 1982, ko so pri PD Domžale organizirali srečanje vseh planinskih skupin, ki so v tistem obdobju delovale pod okriljem mladinskega odseka po domžalskih osnovnih šolah. Srečanja, ki so imela namen predvsem v spoznavanju in utrjevanju gorniških in prijateljskih vezi, so v Domžalah pripravljali do leta 1988. Istega leta je MK PZS ugotovila, da je akcija tako kakovostna, da bi se jo splačalo razširiti na območje celotne Slovenije. To se je naslednje leto tudi zgodilo.

PD Domžale je leta 1989 organiziralo 1. republiško tekmovanje Mladina in gore, tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. Leta 1991 se je na temo »Spoznavanje in varstvo gorske narave« prijavilo kar 25 ekip. MK PZS je pripravila dvoje izbirnih tekmovanj v Mariboru in Ljubljani. Žal pa imajo »deljena« tekmovanja to slabo lastnost, da se ne morejo srečati mentorji, za katere je to še vedno edina oblika druženja. Mentorji si na teh tekmovanjih lahko izmenjajo svoje bogate izkušnje.

Leta 1995 je MK PZS sprejela sklep, da ima posamezno planinsko društvo na tekmovanju lahko največ dve ekipi.

Vsebinsko je vsako tekmovanje sestavljeno iz dveh delov: v prvem delu mladi tekmovalci odgovarjajo na vprašanja iz Planinske šole, v drugem, finalnem delu, ki poteka pred občinstvom in žirijo, pa odgovarjajo na vprašanja, zastavljena iz posebnih tem, sestavljenih za vsako tekmovanje posebej.

Način tekmovanja je v zadnjih letih tak, da vse ekipe pišejo test. Na osnovi rezultatov se najboljših osem ekip uvrsti v finale (na 10. jubilejnem tekmovanju se je v finale uvrstilo 10 najboljših ekip). Medtem, ko se mladi gorniki potijo ob testih, se mentorji pogovorijo o problemih pri svojem delu. Tekmovanje je že tradicionalno in na vsak način prispeva k varnejšemu obiskovanju gora naših mladih članov, še v večji meri pa prispeva k razumevanju kulturnih in etičnih vrednot gorništva.

Državno tekmovanje Mladina in gore je medijsko najodmevnejša akcija mladih v planinski organizaciji. Lansko leto so v medijih proglasili Državno tekmovanje Mladina in gore za: »Veličasten praznik mladih«, »Planinsko rajanje« … Skratka to je dogodek, ki tako mladim, kot malo manj mladim, veliko pomeni.


Menda imamo malo slovenskih besed za sneg. Škripavček je ena od tistih, ki je zelo povedna.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Projekt se organizira v sodelovanju z Odborom za šolska športna tekmovanja Ministrstva za šolstvo in šport. Samo tekmovanje pa je uvrščeno v seznam šolskih športnih tekmovanj. Financerji tekmovanja so Planinska zveza Slovenije, Odbor za šolska športna tekmovanja MŠŠ, večji del stroškov pa pokrijejo sponzorji, ki jih dobijo organizatorji.

In kako v naprej?

Lansko leto smo bili soočeni z velikim številom prijavljenih ekip. Rešilo nas je dejstvo, da je v okolici Nove Gorice dovolj primerne infrastrukture za tako veliko tekmovanje.

Število sodelujočih ekip se je od 8 leta 1989 povzdignilo na 95 v letu 1998. Glede na to, da ekipo sestavlja 5 tekmovalcev (4 tekmovalci + rezerva) in pa še mentorji ter ostali spremljevalci je število le teh krepko čez 500. Pri tej številki pa kmalu postane večina krajev premajhnih za organizacijo tako velikega tekmovanja, kot je postalo Državno tekmovanje Mladina in gore. V letu 1999 smo zato omejili število prijavljenih ekip na 70, saj v bližnji okolici organizatorja letošnjega tekmovanja (PD Fram) preprosto ni dovolj velikega objekta, ki bi sprejel večje število ekip in vsega spremljevalnega osebja.

Sedaj pridemo do dveh možnih rešitev:
- organizacija samih tekmovanj v nespremenjeni obliki,
- področna/regijska tekmovanja + finalno tekmovanje za najboljše ekipe s področnih tekmovanj.

Ne bom razlagal prve opcije, saj nam je proces poznan. Sedanja tekmovanja se razvijajo v velik organizacijski zalogaj z zelo velikimi finančnimi potrebami. Mogoče je rešitev v uresničitvi druge možnosti z organizacijo posebnega državnega srečanja mladih, v smislu »rajanja« in »praznika« mladih. S tem pa bo po vsej verjetnosti izgubljen dosedanji čar tekmovanj. Trenutna organiziranost je taka, da se vsi, ki delamo z mladimi srečujemo na raznih srečanjih mladih v sklopu pokrajinskih odborov in pa na planinskih orientacijskih tekmovanjih.

Če bi se odločili za regijska tekmovanja, se bo pojavil (velik) problem financiranja. Pokrajinski odbori ne dobivajo nikakršnih financ, meddruštveni odbori dobijo le toliko denarja, da lahko preživijo …

Izredni skupščini PZS predlagam naslednje sklepe:

1. Da so Državna tekmovanja Mladina in gore izredno pomembna za razvoj dejavnosti mladih na gorniškem področju v Sloveniji in bo zato PZS v finančnem in organizacijskem pogledu podpirala ta tekmovanja.
2. Da se bo na vseh ravneh organiziranja planinske organizacije (PZS, MDO in PD) vzpodbujalo in podpiralo Državno tekmovanje Mladina in gore in se ga hkrati sofinanciralo v okviru zmožnosti.
3. Da se naj pripravi reorganizacija tekmovanja, saj v obstoječi obliki tekmovanj ni več možno organizirati. Reorganizacija naj prinese množičnost (ni omejitev za prijavo ekip) in racionalizacijo (stroški organiziranja tekmovanja se morajo bolje prerazporediti). V razpravo o reorganizaciji je potrebno vključiti kar največ mentorjev planinskih skupin, ki s svojimi ekipami sodelujejo na tekmovanjih.«

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

29.01.201711:58
K ZGODOVINI DRŽAVNEGA TEKMOVANJA MLADINA IN GORE (1)

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti