Janez Pikon 02.02.2017 05:29 2042 0

Rižce

Janez Pikon: Stare logarske koče se rad spominjam, od te so ostali le še temelji in globoki vodnjak, na takrat urejeni in ozeleneli gozdni jasi.

Smuka je ugodna, v senčnih predelih so dodatno pomrznjeni gorski predeli severno nad Nemškim Rovtom. Spuščam se po gozdni cesti na poraščeno območje Rižce. Zahodno je še vedno opazna nizka poraščenost na predelu z nekoč uporabno drevesnico, ki jo vse bolj prerašča gozd. Nižje dosežem temelje in še vedno vidne sledi stare logarnice, poleg nje še globoki vodnjak. Bivši gozdarski objekt je težje opaziti, če nam je teren nepoznan. Pet let še nisem štel, ko me je ata prvič vodil z vasi Ravne vzhodno v Biščov rovt, ter strmo navkreber po Tubejevemu rovtu na gozdni predel Rižce, kjer je takrat služboval logar Franc Iskra (Španov Franc z Jereke) in živel na Bohinjski Bistrici.

Živo se spominjam trenutka, ko sem kot mlad fantič zahodno pred logarnico prvič v življenju, začudeno in velikih oči zaznal in opazil plašno srno, ki se je pasla na gorskem travniku, dogodek se mi je za vedno vtisnil v spomin. Dosežem Tomažinov rovt zahodno na Strmah in se spustim nižje v Kajžov rovt. Posebnost in ponos gospodarja je 400 let stara lipa ob poslopju. Nadaljujem nad Hkavčevim, mimo Škofovega v Polančev rovt, kjer dlje posedim na klopci pred manjšo hišico na dokaj velikem gorskem travniku.

Vzhodno dosežem staro kožarico, (kožarca - lubarca) v Bačarjevem rovtu, na oči najlepše deluje kot gozdna koča iz lubja na Jelovici. Povsod je opaziti, da skrbna roka pozorno bdi nad lastnino, kar velja za večino lastnikov na Strmah.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon