Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Smučanje z Mojstrovice

Silvo Baznik: Visoke gore imajo pobočja spihanega snega in v pomanjkanju visoke snežne odeje je potrebno izbrati nižje gore z zavetrnim pobočjem.

Iz mesta se peljeva mimo prvotno izbranega izhodišča ture Dovij in ko prevoziva naselje Belca ustaviva na začetku nesplužene gozdne ceste, kjer parkirava in se pripraviva za smučarsko turo.

Temperatura je krepko pod ničlo, ko narediva prve korake na smučeh. Sprva hodiva med kolesnicami, ki jih je naredil lovski terenec do oskrbovališča za divjad. Od tu dalje pa stopava po gazi predhodnika iz prejšnjih dni. Sneg je v glavnem pršič in ga je kmalu okoli petindvajset centimetrov. Pred predorom snameva smuči in prehodiva tunel, nato pa zopet na smučeh nadaljujeva vzpon po gozdni cesti nad dolino, kjer teče Belca. Si videl, mi pravi prijatelj. Kaj in kje, mu odvrnem, ko ničesar ne vidim. Gams je prečil potok in se v hitrih skokih izgubil med drevjem strmega gozda, še preden sem ga opazil. Sledi daljši spust in nadaljevanje poti do sotočja potoka Suhega grabna in Belega potoka, kjer slediva cesti levo čez most. Vzpenjava se ob potoku do razcepa cest, kjer ponovno greva levo in višje naju za kratek čas obsije sonce, kar izkoristiva za kratek odmor in okrepčilo. Od tu dalje stopava prva po zasneženi cesti, le sem ter tja opaziva sledi živali. V decembru sva si ogledala in poiskala pravo pot in zato danes nimava težave z orientacijo. Stopava po gozdni cesti, utirava si smučarsko gaz in prideva pod lovsko bajto na nekdanji planini. Stopiva naprej in po nekaj ovinkih prideva do ostrega desnega ovinka, kjer zagrizeva v strmino gozda. Stopava v ozkem kotidorju med smrekami, dokler ne prideva iz gozda in stopiva na široko pobočje Mojstrovice. Nedotaknjeno snežno pobočje nama nudi izjemno veselje. Dolga pot in gaženje je terjalo svoj davek in počasi, počasi se vzpenjava preko zasneženega pobočja proti vrhu. Tik pod vrhom previdno stopiva po manj zasneženemu delu strmine, da se izogneva morebitnemu srečanju smučke in kakšne skale pod snegom. Še zadnji napor in sva na vrhu, kjer je nekaj metrov brez snežne podlage.

Rahlo piha na vrhu in pri nizki temperaturi je dodatno toplo oblačilo dobrodošlo. Pogledi na okolico, Julijce in Karavanke naju očarajo. Pobočja gora so v večini primerov skoraj brez snega, Veter je odpihnil pršič. Tako in tako ga ni veliko zapadlo in kot kaže, novega še nekaj časa ne bo.

Po odmoru na vrhu 1816 m visoke Mojstrovice pripraviva opremo za smučanje. Že po nekaj zavojih se nama smeji. Pršič, pršič. en sam pršič. Super, a kar je lepo, hitro mine. Tudi snežno pobočje se zoži in že sva v gozdu. Nekaj previdnih zavojev in sva na grebenu, po katerem smučava v ozkem koridorju navzdol do gozdne ceste.

Nadaljujeva po cesti, ki ima ravno prav naklona, da je smuka po najini jutranji gazi enkratna. Lepo smučava navzdol in pod lovsko bajto z nekaj odrivov s palicami zopet v smukaškem položaju do Suhega grabna, kjer kar poletiva navzdol do stičišča z Belim potokom in naprej, dokler ni potrebno iti navzgor. Tu natakneva kože na smuči in odkorakava navzgor. Ko se cesta prevesi, snameva kože in se prepustiva spustu do vhoda v predor. Snameva smuči, prepešačiva tunel in zopet stopiva na smuči. Sledi spust, ki se konča pri avtomobilu.

V dobrih petih urah sva prehodila in presmučala 22 km s 1422 višinskimi metri, z odmori pa sva bila na poti šest ur.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti