Tema meseca: Planinsko leposlovje / Intervju: Tomo Česen / Dolomiti; Crozzon di Brenta / Arhitektura bivakov / Mirne cone v TNP / Najvišja priznanja PZS
Sprememba: Oblikovna prenova Planinskega vestnika in dodatnih osem strani.
Uvodnik. Priložnost za mojstrenje v krajših besedilih. Vladimir Habjan
Od Viženčarja do Zlatega zoba. Definicija in zgodovina planinskega leposlovja. Miran Hladnik
Privlačnost presegajoče sile v gorah. Posebnost gorniške literature. Tomo Virk
Občutke je treba preliti na papir. Pogovor o planinski literaturi z Dušanom Jelinčičem. Vladimir Habjan
Na začetku je bila beseda: rojstvo alpinista iz duha zgodbe. Jernej Habjan
KOLUMNA
Prihodnost gorniške literature. Samo Rugelj
FOTO MINIATURA
Korak s poti. Polona Gorišek
INTERVJU
Brez hribov ne vem, kaj bi počel. Pogovor s Tomom Česnom. Vladimir Habjan
DOLOMITI
Mogočni grad v Brenti. Crozzon di Brenta. Hinko Rejec
ARHITEKTURA V GORAH
Rešitve mednarodnega arhitekturnega natečaja. Bivak bratov Fanton v Dolomitih. Miha Kajzelj
PLANINSKE KOČE
Oskrba takšna kot pred sedemdesetimi leti. Roblekov dom. Jana Remic
MINIATURA
Zapis o iskanju vzornika. Igor Mezgec
SPOMINI
Ludvik Juvan - Ljubo. Tone Škarja
Z NAMI NA POT
Z burjo kraško .... Po Tržaško-Komenskem Krasu. Marjan Bradeško
OPISI
Trstelj. Marjan Bradeško
Fajtji hrib. Marjan Bradeško
Monte Ermada/Grmada. Marjan Bradeško
Monte San Leonardo/Sv. Lenart. Marjan Bradeško
Z NAMI NA POT
Na zasnežene karavanške odličnike. Begunjščica, Vrtača in Palec. Gorazd Gorišek
OPISI
Begunjščica/Veliki vrh. Gorazd Gorišek
Begunjščica, Osrednja grapa. Gorazd Gorišek
Vrtača, Vzhodna grapa. Gorazd Gorišek
Palec, majski cvet. Gorazd Gorišek
IZ MALHE PLANINSKIH SPOMINOV
Ne-čiste zgodbe iz planinskih koč. O redu in čistoči koč nekoč. Peter Muck
OBLETNICA
Moj planinski sopotnik in prijatelj. Tone Bučer (1947-1986). Tomaž Banovec
NESREČA
Skozi dež in meglo. Slovo jamarja. Bernard Štiglic
DOŽIVETJA
Grozljivka v Travniški dolini. Beg pred medvedom. Breda Pirc
HRIBOVSKE TEGOBE
Kako gre, ko ti ne gre. Telo ni hotelo navzgor. Mire Steinbuch
NARAVA
Naravi bi morali biti spoštljivo podrejeni. Mirne cone v Triglavskem narodnem parku. Franci Ekar
PLANINSKA DOŽIVETJA
Triglav v pol dneva. Triglavski duatlon ponovljen po treh desetletjih. Tomo Šarf
ZGODBA
Je možno, da včasih res pretiravamo? Po vsej sili na Triglav. Dušan Škodič
MINIATURA
Po sledeh svojega daljnega prednika. Miha Tušek
PORTRET
Gore so neizčrpen vir energije. Peter Šilak, ustvarjalec zemljevidov
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Nagrajeno neutrudno delo prostovoljcev. Najvišja priznanja PZS za leto 2016. Zdenka Mihelič
POTI
Odprli novo evropsko pešpot E12 pri nas. V Sloveniji ob E6 in E7 sedaj še E12. Zdenka Mihelič
PRAVLJICA
Od kod zaklad v Bogatinu. Anka Vončina
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
JUBILEJ
V SPOMIN
Uvodnik: Priložnost za mojstrenje v krajših besedilih
Gotovo je prva stvar, ki ste jo opazili pri tokratni izdaji Planinskega vestnika, spremenjena podoba revije. Če sledimo sodobnim oblikovalskim prizadevanjem in tržnim spoznanjem, potem je treba občasno poseči tudi v oblikovno podobo publikacije, jo spremeniti in ji nadeti privlačnejši videz. Dosedanja oblika je bila v uporabi od leta 2014, torej tri leta, prejšnja, ne bistveno drugačna od te, pa vse od leta 2006 (vmes, leta 2010, se je sicer spremenil format, oblika pa ne). Čeprav se v uredništvu še kako zavedamo nujnosti tovrstnih sprememb, so takšni posegi vedno tudi nekoliko stresni, tako za nas kot morda tudi za bralce. A treba je naprej, saj smo ne nazadnje uspešno zaključili že 122. leto izhajanja naše revije (116. letnik). Smo optimisti in veseli nas, da smo že tako dolgo na skupni poti z našimi bralci. Zato poleg nove podobe še najava začasne spremembe obsega revije, ki je morda niti niste opazili: že od lanskega septembra izhajamo ob isti naročnini z dodatnimi osmimi stranmi.
Če smo s tokratno številko temeljito posegli v obliko, pa nismo v vsebino. Še vedno prinašamo enake rubrike, kot smo jih do zdaj. V témi meseca smo se tokrat lotili planinskega leposlovja, torej malce ožjega izbora planinske literature. K pisanju smo povabili nekaj priznanih strokovnjakov, publicistov oziroma pisateljev, ki so nam podrobno predstavili to področje. Po uvodnih definicijah in zgodovinskem pregledu, eseju o posebnostih gorniške literature in pogovoru z enim najbolj ustvarjalnih slovenskih planinskih pisateljev, smo ponudili pero tudi priznanemu kolumnistu Samu Ruglju. Ta v svoji kolumni za nekaj zadnjih let ugotavlja primanjkljaj svežih alpinističnih ali gorniških izpovednih knjig, ki bi nadaljevale tradicijo piscev iz prejšnjih desetletij, ti so namreč vpeljali izjemno uspešen žanr alpinističnih reportaž. Spomnimo se samo legendarne knjižne zbirke Domače in tuje gore založbe Obzorja, v kateri je izšlo izjemno število domačih in tujih, sodobnih in klasičnih knjig.
Odgovore na vprašanje, kje so vzroki za takó zmanjšano ustvarjalnost, podaja avtor v omenjeni kolumni. Večkrat smo na tem mestu že zapisali, da imajo v današnjem svetu tiskani mediji zelo močno konkurenco v medmrežju, blogih, družabnih omrežjih, od Facebooka, prek Twitterja do Instagrama in drugih, tudi v filmu in videu. S čim ljudi pritegniti, da bi brali tiskani medij? Podobno vprašanje bi veljalo zastaviti tudi avtorjem samim. »Če se alpinisti ne mojstrijo v krajših besedilih in nanje ne dobivajo ustreznega odziva, potem najbrž ni pričakovati, da bi začeli množično pisati knjige,« ugotavlja Rugelj. Tu je torej povezava med planinsko knjigo in revijo. Prek avtorjev.
Dejstvo je, da so mnogi avtorji, ki so se kalili s pisanjem člankov za Planinski vestnik, kasneje izdali tudi knjige. Zadnja v vrsti je Ljudje v gorah našega urednika Dušana Škodiča. On pa še zdaleč ni edini. To potrjuje knjižna ponudba tako v daljni kot bližnji preteklosti. Zato se v uredništvu trudimo spodbujati nadobudne pisce, da se oglasijo s svojimi prispevki in tako nekoč morda pridejo tudi do svoje knjige.
Če se je že bati za prihodnost gorniških knjig, pa se zaenkrat ni bati za Planinski vestnik. Sposobnih avtorjev imamo dovolj, vabimo pa tudi nove, mlade, obetavne. Kdo ve, ali se ravno med pisci tokratne številke ne skriva kdo, ki bo nekoč napisal še gorniško knjigo? Morda pa katerega k pisanju za revijo spodbudi še prenovljena oblika! Držimo pesti.
Vladimir Habjan