Silvo Baznik: Končno nekaj snega v gorah in odpravimo se
na pot.
Še v mraku vozimo po avtocesti na poti proti Bohinju. Pred Ribčevim Lazom smo pod meglenim pokrovom. Peljemo se ob jezeru po slabo očiščeni cesti, polni snežnih in ledenih zaplat na izhodišče ture pri spodnji postaji nihalke. Iz avtomobila v gondolo, ki nas popelje nad meglo s pogledom na sončni Triglav in okolico. Temperatura krepko pod minusom ne dopušča nobenega dvoma o zimi, ki je žal postregla s skromno snežno odejo.
S prijateljem se s turnimi smučmi odpraviva ob robu smučišča proti Orlovim glavam, hči pa nekaj minut kasneje sede na sedežnico in se na prvi jutranji vožnji po smučišču sreča z nama. Mrzlo je, a lepo, čeprav sonce še ne sije na smučišče. Na vrhu Orlovih glav se še enkrat srečamo, nato pa se ločimo za nekaj časa.
S prijateljem nadaljujeva vzpon po ratraktirani reševalni progi proti vrhu sedežnice Šije. Snega je komaj dovolj, da prekrije kamenje na progi, ki pa jo kmalu zapustiva in preko manjših vzpetin in dolinic se povzpneva do zaprte smučarske proge Šije, kjer je zadnji del poln kamenja. Sneg je odpihal veter in tudi pogled proti gori Šija ni nič drugačen. Prvotni plan z vzponom na Šijo opustiva in se spustiva malce navzdol v smeri smučišča Kratki plazi.
Da ne bi šla v konto, pričneva prečni vzpon, pogledava v dolinice nad Suho, se vrneva nazaj zaradi neugodnih razmer in s kratkim spustom se priključiva smukaški progi, kjer se zopet ob robu smučišča nekoliko vzpneva, se obrneva desno in na robu grebena pripraviva smuči za smučanje v dolinice, ki vodijo proti planini Suhe. Kljub mrazu naju je hoja na smučeh dobro ogrela in pričetek turne smuke z dobrim pršičem obeta nekaj zimskih užitkov v neokrjeni naravi.
Prvih nekaj sto metrov je pravi užitek. Prostora za zavijanje je dovolj in narediva lepe osmice. Pogled nazaj je prelep, nadaljevanje nekoliko manj. Kmalu se zasliši tisti neprijetni zvok pod smučmi, ki naju opozori na skromno snežno odejo in skalovje pod njo. Previdno se spuščava v dolinico, kjer se priključiva sledem predhodnika, ki je odsmučal z grebena pod sedežnico Šija. Dolinici sta se združili in znajdeva se v območju ruševja, ki ga ni prekrila snežna odeja. Smučanje postane napornejše, ko se prebijava skozi ruševje in prideva pod strme glatke stene na levi strani. Pod njimi odsmučava v dolino nad Suho, kjer sva v senci in mrazu. Snega ni dovolj za brezskrno smučanje, mraz pritiska in odločiva se za vrnitev.
Iz sence stopiva na sonce in občutek je boljši. Počasi se vračava po najinih sledeh in izstopiva na greben nad smučiščem, kjer zapiha. Ker je bil prvi del smučanje v dolino dober, se odločiva za ponovitev. Še pred ponovnim spustom svojo odločitev sporočiva hčeri in nato juhuhu greva navzdol, a tokrat le do ruševja in seveda nazaj na greben. Še en klic in čez nekaj minut se dobimo skupaj vsi trije. Mraz je in zato odsmučamo z vrha v Konto, se povzpnemo z vlečnico na Orlove glave in odsmučamo do Kavke, kjer naredimo zasluženi premor.
Ob pol dveh popoldne se vrnemo z gondolo v dolino, se ustavimo za nekaj minut ob jezeru in nato odpeljemo iz prelepega Bohinja proti domu.
