Večer, V soboto - Aleš Kocjan: Vojska in policija morata po novem v lastnih proračunih zagotoviti denar, da lahko izvajata helikoptersko nujno medicinsko pomoč
Do nedavnega je to krila zdravstvena zavarovalnica.
Dežurni posadki Slovenske vojske sta lani 360-krat posredovali v reševalnih akcijah, od tega 195-krat pri reševanju v gorah, 165-krat pa sta poskrbeli za helikopterski nujni medicinski prevoz. Pri tem so vojaški helikopterji opravili 550 ur letenja, policijski helikopter, ki ravno tako izvaja nujno medicinsko pomoč, pa približno polovico manj - 224 ur.
Do 1. novembra lani je veljalo, da v primeru helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) reševanje - tudi stroške letenja - krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), če je poškodovanec ali ponesrečenec imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Oktobra pa je vlada sklenila, da se plačilo stroškov za opravljene ure letenja s helikopterjem, ki jih opravljata vojska in policija v okviru nujne medicinske pomoči, financira iz državnega proračuna. To natančneje pomeni, da ministrstvi sami zagotovita denar znotraj lastnih proračunov. Ministrstvo za obrambo v svojem finančnem načrtu za ta namen letno zagotovi 500 tisoč evrov, ministrstvo za notranje zadeve pa milijon evrov. A samo vojsko, ki je s svojimi helikopterji lani prepeljala 400 poškodovanih ali obolelih, 800 reševalcev, 45 ton opreme za prvo pomoč in nad pogorišča odvrgla približno milijon litrov vode, je to stalo približno 1,2 milijona evrov.
Breme za obrambni in notranji resor
Vlada je torej sklenila prevaliti strošek nujne medicinske pomoči, ki jo policija in vojska opravljata s svojimi helikopterji, kar na že tako obubožana resorja za notranje in obrambne zadeve. Ne eni ne drugi uradno te odločitve ne kritizirajo, vendar je po navedbah naših virov jasno, da to za oba sistema predstavlja pomembno dodatno finančno breme. Celoten 15. polk vojaškega letalstva, katerega del je tudi 151. helikopterska eskadrilja, ki izvaja reševanja, bi po oceni podpolkovnika Igorja Lanišnika, poveljnika 151. helikopterske eskadrilje, potreboval deset milijonov evrov na leto za nemoteno delovanje in za vsa usposabljanja ter vzdrževanje radarskih sistemov. Ne glede na finančne težave, ki tarejo vojsko in policijo, pa ostaja helikopterska nujna medicinska pomoč v slovenskem visokogorju in tudi drugod zagotovljena.
"Naša naloga je v najkrajšem času - to je vedno v manj kot 15 minutah - poleteti s ploščadi na pomoč, ko nas potrebujejo. Ne sprašujemo se, kdo bo to povrnil. Nikoli se ni posadka odločala, ali je nalogo treba izvesti ali ne," pravi Lanišnik.
V Sloveniji imamo torej neke vrste luksuz. Nekaj podobnega poznajo v svetu le še v francoskem Chamonixu, ki velja za alpinistično meko, kjer vsa reševanja - tudi helikopterska - finančno pokrije občina. "To je nekaj edinstvenega," nam pove gorski vodnik Rok Zalokar, član mednarodnega združenja gorskih vodnikov IFMGA. "Čez mejo, na italijanskem delu Mont Blanca, pa je treba imeti urejeno nezgodno zavarovanje. Koncesije za reševanje imajo zasebna podjetja, podobno je v Švici, kjer je kljub zavarovanjem treba v veliko primerih poravnati helikopterski prevoz že na licu mesta in potem od zavarovalnice terjati povračilo."
Presenečenja v tujini
Damjan Kos z ZZZS opozarja, da je v mnogih državah, ko gre za prevoz ali reševanje poškodovancev, pravica do tega zelo omejena le na najbolj nujne primere. "Občasno se soočamo s primeri, ko se naši zavarovanci obrnejo po pomoč na nas, ker se jim v Avstriji pripeti nesreča na smučišču ali v gorah. Helikopterski prevoz tam je zelo drag in praviloma so zavarovanci v takih primerih samoplačniki. V takih primerih marsikdo s presenečenjem ugotovi, da to v tujini ni pravica iz zdravstvenega zavarovanja in je zato ne krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja," pojasnjuje. V redkih primerih do nekega zneska priznajo to pravico tudi v Avstriji iz naslova javnih sredstev, vendar je to redka izjema. Praviloma je taka pravica izločena iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja in je predmet dodatnih, komercialnih zavarovanj ali bonitet zaradi članstva v planinskih zvezah in podobno.
Helikopterski prevoz poškodovancev je zato v tujini pogosto stvar zasebne pobude in ponudbe. V Sloveniji smo tudi iz zgodovinskih razlogov ohranili to pravico kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ni absolutna. Zakonodaja namreč nedvomno opredeljuje, da je povzročitelj, ki je povzročil poškodbo oziroma okvaro zdravja drugi osebi iz malomarnosti ali zaradi neupoštevanja predpisov, odgovoren za povračilo škode, ki jo je z okvaro zdravja povzročil zdravstveni blagajni.
Tekst in foto: Aleš Kocjan
Fotografija: Dežurni posadki Slovenske vojske sta lani 195-krat pomagali pri reševanju v gorah.