Franci Savenc 14.01.2017 06:26 1417 0

Arko 2016

AO Radovljica: Že dva meseca je odkar se nas je 20 članov in tečajnikov odpravilo v Arco na vikend plezarijo.

Kljub snežnim metežem na poti smo dva dni uživali v topli skali.

Več pa je iz tečajniškega pogleda = napisala Eva:

Izlet v Paklenico se je začel tako kot klasična tura. Organiziranje plezalcev, prevoza in opreme je potekalo brez večjih problem, ampak na vremenske razmere nemore vplivati niti načelnik AO Radovljica.
Tako so se v četrtek zvečer starešine odločili da spremenimo destinacijo.

Zato smo se v petek, 11. novembra, popoldne odpravili proti mestu Arco, severno od Gardskega jezera. Italijanska Meka za plezalce, kolesarje in base jumperje.
Po nekaj urah vožnje, ob neoptimalnih razmerah, zgrešeni cesti in kar nekaj nepotrebnih ovinkih smo končno prispeli v kamp, kjer so že stali šotori ostalih ferajnovcev.
Tudi mi smo odhiteli postavljat svoje domovanje za naslednji dve noči. Sledilo je večerno pivo, kratki napotki glede naslednjega dne in ne tako mrzla noč v šotoru.

Zjutraj smo se po zajtrku in kavi v kampu odpravili še proti centru Arca, saj smo prispeli brez vodničkov.
Ob kavi smo besno prelistali nekaj strani in se s kombiji odpravili proti izbranemu sektorju. Po nekaj minutah dostopa skozi gozd smo prišli pod steno.
Že po raztežaju oziroma dveh je bilo naši navezi jasno da smo si izbrali pretežek zalogaj, kmalu pa tudi navezi Tirolcev za nami. Ker pa alpinizem ni turizem, smo stisnili zobe in kmalu smo si na vrhu stiskali roke in širok nasmeh se je vrnil na zdaj kar izmučene obraze. Seveda tudi sestop ni potekal brez težav. Vmes smo zavili na brezpotje, na srečo kmalu ugotovili in našli pravo pot. Po cesti smo se peš odpravili proti kampu in srečali še drugo navezo.
Pri šotorih smo srečali Manco, in si uredili piknik prostor kar sredi ceste. Tekom popoldneva so prihajali še ostali, vsak s svojo zgodbo, občutki, doživetji. Kuhali smo makarone, pili pivo in se pogovarjali o podvigih tistega dne. Zvečer smo se skoraj vsi z enim kombijem odpravili proti mestu. Po pregledu opreme v trgovinah smo odšli na pivo ali dva v sosednji lokal. Nekateri, bolj utrujeni, smo kraj zločina zapustili prej kot ostali in se odpravili spat. Druga noč je bila občutno hladnejša.
V nedeljo, bujenje ni bilo tako zgodno kot prejšnje jutro. Popilo se je nekaj več kave in razporedili smo se po navezah ter odšli nekoliko lažjim smerem naproti.
V času kosila smo se zbrali v kampu, pojedli preostanek makaronov in začelo se je podiranje šotorov in pakiranje. Ker Mraka ni bilo z nami, do tistega trenutka ni še nihče izgubil svojih stvari. Vsaj tako smo mislili, dokler nismo ugotovili, da nas nekje pod steno čaka še en osamljen nahrbtnik, ki se je pozabil ob sestopu. Tudi ta problem smo hitro rešili in pripravljeni smo bili na odhod domov.
Fletn smo se mel, bomo ponovil!

13.01.2017