SiolNET - Alenka Teran Košir: ... na Kredarici: od polarnega mraza do vetra, ki bi sklatil "šleparja"
KAKŠEN JE VSAKDAN NA KREDARICI?
Življenje in delo na Kredarici: od polarnega mraza do vetra, ki bi sklatil "šleparja"
Vreme na Kredarici je trenutno brez oblačka, je 13 stopinj pod lediščem, občutek mraza pa je približno minus 25 stopinj Celzija, nam je nekaj čez poldne dejal Milan Kos, meteorološki opazovalec iz Slovenske vojske. Skupaj z Jožetom Senico z Arsa je v ponedeljek prevzel vremensko izmeno na najvišje ležeči meteorološki postaji v Sloveniji. V dolini polarni mraz je tam nekaj povsem običajnega in pričakovanega.
Milan Kos, meteorološki opazovalec iz Slovenske vojske, in meteorolog Jože Senica z agencije za okolje bosta še dober teden stalna prebivalca Triglavskega doma na Kredarici, najvišje ležeče planinske koče v Sloveniji, kjer je na nadmorski višini 2514 metrov tudi meteorološka postaja.
V svoje začasno bivališče sta s helikopterjem prispela v začetku tega tedna in tam nadomestila prejšnji tandem, Franca Mežana in Marjana Zidariča, ki sta zaradi močnega vetra in nemogočih razmer za pristajanje helikopterja svojo meteorološko misijo na Kredarici s predvidenih desetih podaljšala na 20 dni.
Delovnik, ki se včasih pošteno raztegne
To ni nič nenavadnega, nam je pojasnil štabni vodnik Kos, ki je na Kredarici v enem zamahu najdlje preživel 22 dni. "Predvidenih je sicer deset dni, a zaradi vremenskih razmer se naš delovnik včasih malce raztegne," je razložil energični Leščan. Svojo prvo misijo na Kredarici je začel 15. decembra 2005. Glede na razpored pride na vrsto na vsake štiri mesece. Pari so naključni, kot jih predvidi urnik. V vojski so štirje primerni kandidati, na Arsu pa trije.
Od ekstremnega mraza do neznosnega vetra
Kos je na Kredarici doživel že marsikaj, tudi ekstremne vremenske razmere, kakršnih v dolini ne bomo nikoli občutili. "Na Kredarici tudi občutek mraza do 50 stopinj Celzija pod lediščem ni nič neobičajnega (v času našega pogovora je meteorološka opazovalca "razvajal" občutek mraza minus 30 stopinj Celzija, op. p.), pa tudi veter s hitrostjo 221 kilometrov na uro smo že doživeli," je Kos obujal spomine.
"K sreči se je dom dobro obnesel in večjih težav ni bilo, zvok vetra pa je bil bolj podoben bobnenju kot pa žvižganju in je bil tako močan, da je bila tudi v notranjih prostorih komunikacija nemogoča. Kako bi to lahko opisal? Kot bi se mimo hiše stalno valil snežni plaz," je našel približek.
V takšnih trenutkih ima varnost prednost pred delovnimi obveznostmi, je poudaril naš sogovornik. "So trenutki, ko zaradi ekstremnih razmer, kot so hudo neurje in z njim nevarnost udara strele ali močan veter, ne odhajava ven in se zanašava na samodejno meteorološko napravo. "Če vemo, da veter v Vipavi že pri 140 kilometrih na uro prevrača šleparje, potem je logično, da bi zlahka sklatil in odnesel ljudi. Tega se ne gremo," je bil odločen. "Takrat odpadejo vse teoretične predpostavke o našem delu."
Delovnik od 4. ure zjutraj do 22. ure zvečer
Meteorologa na Kredarici sta zaposlena od ranega jutra (dežurni vstaja že nekaj po 3. uri zjutraj, saj mora biti prvo poročilo v Ljubljani že uro pozneje) do večernih ur (do 21. oziroma 22. ure, ko gre za dnevno poročilo). Delo si delita, enako velja za kuharske zadolžitve. "Vsak drugi dan lahko zjutraj malce poležiš," namigne Kos.
Med njune meteorološke naloge spada priprava poročil, v vojaškem žargonu depeš, kjer vsako uro beležita zračni tlak, temperaturo zraka in rosišča, relativno vlažnost ... Enkrat dnevno pripravita lavinsko poročilo (verjetnost proženja plazov), dvakrat tedensko pa lavinski bilten.
Veliko dela je tudi s povsem eksistenčnimi nalogami, kot so prečrpavanje vode iz zunanjega v notranji rezervoar, prečrpavanje nafte iz sodov v cisterne, skrb za akumulatorje in agregat, čiščenje prostorov in informiranje obiskovalcev, če imajo zanju vprašanja. "Dela ne zmanjka," pravi Kos.
Sama, a ne osamljena
Čeprav sta opazovalca vremena na najvišje ležečem planinskem domu in meteorološki postaji v Sloveniji sama, pa nikakor nista osamljena, če si izposodimo misel predsednika Boruta Pahorja, pred kratkim zapisano na družbenih omrežjih.
"Ne, kje pa, tukaj ni nikoli dolgčas. Poleg tega, da je dela vedno dovolj, je vedno tudi dovolj ljudi. Še posebej poleti, ko jih je za moj okus kar malce preveč (dom ima 300 ležišč). Hiša se včasih trese vse do jutra in včasih ob 3. uri, ko vstajam, srečujem planince, ki po nočni zabavi šele ležejo k počitku. Osebno mi je tukaj precej lepše pozimi, ko je na trenutke čista tišina, ki jo zmoti le kakšen planinec ali pa kavka oz. krokar. Občasno vidimo tudi kune, včasih celo kozoroge."
V pisarni (s temperaturo okrog 22 stopinj Celzija) z razgledom, ki v jasnem vremenu seže kar 150 kilometrov daleč, imajo zmogljiv internet, radio in televizijo.