Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Pod črto

EkipaSN, 31.12.2016


NeDelo, 01.01.2017

 

 

 

 

 


 

 

petek, 6. januar 2017, ob 05:30, Urednik G-L, ogledov: 558

EkipaSN: ... izjemno uspešnega leta 2016 - Predstavljamo kandidate za športno osebnost leta 2016

Panem et circenses! Kruha in iger, se je razlegal krik v rimskem cesarstvu, tako so pač ohranjali mir med množicami.
Tudi v današnjem svetu, ki je nemiren na več ravneh, igre oziroma šport blagodejno vpliva na stanje duha slehernika, pravzaprav ni nič drugače. Ob vseh vsakodnevnih tegobah nas športni dogodki, predvsem športni uspehi, osrečujejo in nam lepšajo dneve.

Slovenija je v letu, ki se izteka, dobila kar precej novih športnih junakov. Pravzaprav smo v letu 2016 doživeli pravi razcvet izjemno mladih slovenskih športnikov, ki so nase opozorili na mednarodnem prizorišču in s tem potrdili, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala športna država. Tudi ali predvsem na krilih neverjetno nadarjenega košarkarja Luke Dončiča, ki pri sedemnajstih iz tedna v teden premika meje in v dresu madridskega Reala dokazuje, daje eden najboljših mladih košarkarjev v Evropi. In če Slovenija velja za kar močno košarkarsko silo, ji še bolj pripada naziv močne skakalne sile. Kaj sile, kar velesile. Slovenija ima aktualnega zmagovalca svetovnega pokala Petra Prevca in v novi sezoni povsem novega zmagovalca. Celo novega Prevca - Domna, ki jih tako kot Luka šteje sedemnajst, v skupnem seštevku svetovnega pokala v tej sezoni pa doslej ni imel pravega tekmeca. Seznam športov, v katerih Slovenija kroji svetovni vrt, pa se še kar nadaljuje in nadaljuje. Vse do športnega plezanja, ki se mu je zapisala sedemnajstletnica Janja Garnbret, ki je v iztekajočem se letu v težavnostnem plezanju osvojila naslov svetovne prvakinje in zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Pravijo, da na mladih svet stoji, čemur ne gre oporekati, vendar brez dosežkov preizkušenih in dokazanih slovenskih športnih junakov pač ne gre. Zanje so bile vrhunec leta olimpijske igre v Riu de Janeiru, ki so jim prinesle štiri kolajne. Slovenski judo pod vodstvom trdega in nepopustljivega Marjana Fabjana še naprej melje vse pred seboj - v Riu sta bili posledica dolgih let napornih treningov zlata in bronasta kolajna Tine Trstenjak in Ane Velenšek. Jadralec Vasilij Žbogarje za zadnji vrhunec bogate kariere izbral pravi kraj in si v morju pred Riom prijadral srebro, na vodi pa je bil uspešen tudi Peter Kauzer. S prav tako srebrno medaljo je izpolnil enega redkih še nedokončanih projektov v karieri.

Junak prvega dela leta 2016 je bil brez dvoma skalalec Peter Prevc, kije na začetku januarja osvojil prestižno novoletno turnejo, marca pa pod Poncami dvignil veliki kristalni globus. V drugem delu leta je polno zablestela lika Štuhec, kije kot nekdanja mladinska svetovna prvakinja po številnih poškodbah in težavah pri 26-ih našla pravi recept in dosegla štiri zmage na tekmah svetovnega pokala. To leto je bilo tudi leto komaj 20-letnega motokrosista Tima Gajserja, kije v velikem slogu zaključil svojo krstno sezono v elitnem razredu MXGP in napovedal, da mu bo v naslednjih letih le stežka kdo kos. Blesteli so tudi rokometaši in hokejisti. Oboji so se uspeli uvrstiti na olimpijske igre, prvi še tretjič in v Riu zaigrali v četrtfinalu, drugi pa še drugič zapored - na igre, ki bodo čez dobro leto v Pjongčangu. Kaj pa nogometaši? Lionel Messi in Cristiano Ronaldo žal nista Slovenca, pa vendarle - imamo Jana Oblaka, ki velja za enega boljših vratarjev na svetu, predvsem pa imamo v Aleksandru Čeferinu prvega človeka evropskega nogometa. In to je nekaj velikega, zelo velikega. Športno osebnost po izboru športnega dnevnika Ekipa SN izbiramo od leta 2008, torej bo letošnji izbor že deveti po vrsti. V osmih letih smo nominirali 74 različnih športnic in športnikov iz 22 različnih športnih panog. Čeprav je to res prvi kriterij, v našem izboru ne gre le za tekmovalno uspešnost kandidatov, ampak tudi za odmevnost njihovega dela, priljubljenost in značajske lastnosti. Med podobnimi je izbor poseben predvsem zaradi dejstva, da vsi kandidati ne glede na spol in šport, v katerem delujejo, tekmujejo veni kategoriji, obenem je krog kandidatov tako širok, da so ob športnicah in športnikih vključeni še trenerji, člani vodstev klubov iz zvez, sodniki, skratka, vsi športni delavci. Za leto 2016 smo nominirali 15 kandidatov, kijih predstavljamo na naslednjih straneh, glasovali pa bomo v novem koledarskem letu.

NOGOMET

2016 nekdo dejal, da bo Slovenija ob koncu taistega obdobja 366 dni imela že nekaj časa zasidranega in na nyonske pisarne že kar pošteno navajenega predsednika Uefe, bi ga zagotovo razglasili za motenega. Nihče pri zdravi pameti namreč v tej smeri ne bi niti razmišljal; zdela se je tako zelo nerealna, tako zelo oddaljena, tako zelo nedosegljiva ljudem iz našega okolja z naših prostorov. Ne glede na njihove sposobnosti bi vsakdo za nemogoče oklical vzpon na položaj, kije tako zelo odmeven in tako zelo izpostavljen, da ga po teh (in še katerem) kriterijih prekaša le peščica evropskih političnih položajev. Tudi ko seje začelo dogajati, je bilo videti neverjetno. In tudi ko seje zgodilo, seje zdelo kot zunajtelesno doživetje. Pozabite Melanio Trump, z njo vred v letu 2016 (in širše) za položaj, ugled, prepoznavnost in odmevnost imena naše države nihče ni naredil toliko kot človek, Id se je v nedosegljivo galaksijo izstrelil s sposobnostjo verjeti v nemogoče in to doseči.

HOKEJ NA LEDU

Bilo je v začetku septembra, ko je neki, širšim množicam povsem neznani Rus krenil na približno 1700 kilometrov dolgo pot. Njegov končni cilj je bila Minsk Arena, kjer je v tistih dneh potekal eden izmed kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre in kjer je bilo vse pripravljeno, da Lukašenkovi podaniki potrdijo vozovnico za Pjeongčang. Tisti ruski hokejski navdušenec po imenu Dmitrij se je na dolgo pot podal predvsem in samo z enim namenom. Dobiti podpis Anžeta Kopitarja in morda pri tem, če mu bodo zvezde resnično naklonjene, ujeti še fotografijo ali morda celo selfi z največjim sinom slovenskega hokeja. Predstavnik naroda, ki je v hokeju kot Brazilija v nogometu in ki ima hokej v malem prstu, pač zna prepoznati veličino. In Kopitar to dejansko je, hokejski velikan in hokejska veličina. Tudi v letu 2016, pa čeprav je onstran luže beležil tudi že boljše številke in čeprav je hokejski sveti gral, imenovan Stanlyjev pokal, tokrat lahko opazoval le od daleč. Igralec, ki soigralce dela boljše. (Belo)Rusi že vedo.

SMUČARSKI SKOKI

Trener nemške reprezentance je pred natanko letom dni za tega mladega talenta višav dejal, daje tehnično njegov slog najboljše, kar je kadarkoli videl. Zares težko bi se s tako izkušenim skakalnim trenerjem ne strinjali, ko pa nam ob pogledu na Domna Prevca vsakič srce bije hitreje. S fleksibilnostjo telesa, nadzorom nad njim ter neustrašno željo po dolgih skokih je uganka za vse trenerje in kolege športnike. Takšnega skakalca v svetovnem pokalu preprosto ni. Niti Peter se po agresivnem in vratolomnem slogu ne more približati tehniki prihodnosti, revoluciji v smučarskih skokih. Ravno zaradi naslednjega koraka v razvoju smučarski h skokov in uspehov, ki jih je v zadnjem mesecu in pol iztekajočega se koledarskega dosegel, sl najmlajši iz skakalne dinastije Prevc zasluži mesto med največjimi športnimi osebnostmi lete pri nas, čeprav je morda še malce neizpiljen in robat v komunikaciji z mediji. Smučarskim skokom je kljub vsemu že pri 17 letih dal mnogo več, kot jim v celotnih karierah dajo izkušenejši mojstri.

SMUČARSKI SKOKI

Nikakor mu ne morete reči, da je podedoval kdove kako dobre temelje svojega predhodnika v vlogi glavnega trenerja, preden je pred sezono 2011/12 prevzel vodenje slovenske skakalne reprezentance. Tako rekoč je vse zgradil z ničle skupaj s svojim strokovnim štabom, ravno v sezoni 2015/16 pa je začel žeti letino trdega in metodičnega dela z najboljšo reprezentanco, ki smo jo kadarkoli imeli v smučarskih skokih. Očetovska figura, človek brez dlake na jeziku in mož, ki seje izkazal za preroka, ko je Petru Prevcu napovedal veliki kristalni globus, preden se izteče februar. Vse to je Goran Januš, ki mora manevrirati med tisoč občutki, številnimi odtenki forme in več deset različnimi karakterji, da bi ustvaril homogeno in harmonično enoto, ki bo tekmovala proti in premagovala dežele, ki v smučarske skoke vlagajo še mnogo več kot na sončni strani Alp. Lepo je v tej zgodbi imeti nekaj uspešnih Prevcev, odlične letalce z Robijem Kranjcem na čelu, a tudi te mora nekdo voditi. In ni ga boljšega vodje od 46-letnega Januša.

ALPSKO SMUČANJE

Priletela je kot bomba. Dobesedno. Zmagala v dnevni sobi Lindsey Vonn in to dvakrat lika je končno, po dolgih letih muk, odrekanj, treningov, poškodb in razočaranj, našla sebe. Predvsem slednje, to, da je našla sebe, je bilo odločilno, da je zasijala kot meteor na snežnem nebu. Toda meteor pade in ugasne, lika pa ni. Po izjemnem uspehu na turneji po Severni Ameriki pa meteor lika ni izgorel v atmosferi, ampak je še vedno visoko, visoko na nebu in žari v vsem svojem sijaju. Tudi evropsko nadaljevanje je bilo fantastično - nova zmaga, nov odličen dosežek v superveleslalomu. Sto in tisoč razlogov za izjemne zmage Štuhčeve so iskali predvsem strokovnjaki iz taborov njenih tekmic, toda vse skupaj je bilo bolj kot ne ugibanje. Edino, kar lahko vzamemo za relevantno, je mnenje Ilkinega trenerja Grege Koštomaja, kije dejal: »Pač, našli in sestavili smo vse delčke mozaika. In to jeto. Ni druge razlage.« Resje, da je bila Štuhčeva od nekdaj veliki talent, daje že pred to sezono trenirala s fanti - letos pa je dodala nove smuči, smučarske čevlje in kanček sreče, kije prinesel tisto neizmerljivo mero samozavesti, ki daje energijo meteorju, ki kroži na sneženi tirnici okoli zemlje.

NOGOMET

Vsekakor je zaznamoval leto. Zelo gaje zaznamoval in samo še utrdil status enega od najboljših vratarjev na svetu.
Z Atieticom je igral v finalu lige prvakov, kar je izjemen dosežek. To so sanje vsakogar, ki se začne ukvarjati z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu, takšne in drugačne individualne nagrade so tako rekoč deževale druga za drugo. Nekatere navdušujoče, spet druge morda nekoliko manj, a vse po vrsti razkrivajo, zakaj gre za vratarja, o katerem ves nogometni svet govori z velikim spoštovanjem. Marsikdo bi ga rad privabil v svoje vrste. Nazadnje so v javnost pricurljale informacije o zanimanju Chelseaja, toda Madridčani se zelo dobro zavedajo, kakšen diamant imajo na stadionu Vicente Calderon, tonu primemo so ga zavarovali. Z odškodninsko klavzulo v višini 100 milijonov evrov.
Tudi k dosežkom izbrane vrste je prispeval svoj delež, a nekaj mu vendarle manjka. Nima karizme, ki bi privlačila množice, prav tako je pretirano zadržan do sedme sile. In posledično do svojih oboževalcev.

KOŠARKA

Dvaindvajseti september je bil povsem običajen dan in bi tak tudi ostal, če se ne bi zgodilo nekaj pomembnega. Ena poved oziroma 24 angleških besedje zadoščalo za to, da si ga bo marsikdo zapomnil in si ga bo v spomin v prihodnje priklical še kdaj. »Hvaležen sem Realu, mestu Madrid in Španiji, toda moj izbor je bilo vedno igranje za mojo domovino Slovenijo,« je slovenski prevod tistega, kar je tisti dan na twitterju zapisal Luka Dončič. Slovenska reprezentanca je v tistem trenutku dobila vodjo v naslednjem desetletju in tudi črno na belem je dobila zunajserijskega igralca, o katerem že nekaj časa govori ves svet. Če seje lani še sramežljivo pojavljal na parketu v stranskih vlogah, je bilo leto 2016 tisto, v katerem je bil zanj vse pogosteje rezerviran glavni oder. In to v madridskem Realu. In to pri 17 letih. Postavljal je rekorde, tako v španski ligi kot v evro ligi je premikal mejnike. In jih bose naprej, pri vsem tem pa ostaja skromen, tih fantič. Za zdaj govori le na parketu, a tam toliko glasneje.

JUDO

Guru slovenskega juda tudi v olimpijskem letu ni zatajil. Kot že na prejšnjih trojih olimpijskih igrah je svoje varovanke spet popeljal do olimpijske kolajne, tiste, ki ima tudi v judoističnem svetu največjo vrednost. Tokrat je njihove dosežke iz iger v Atenah, Pekingu in Londonu še nadgradil. Če so do takrat njegove varovanke osvojile »le« eno kolajno, so se z iger v Riu vrni le z dvema, od katerih je ena že na drugih zaporednih igrah zlata. Kolajni Tine Trstenjak in Ane Velenšek imata še toliko večjo vrednost, če vemo, da sta na Ol odpotovali poškodovani.
Velenškova je tja odšla s strganimi kolenskimi vezmi, ko bi vsak trener nad njo dvignil roke in jo poslal na čim prejšnjo operacijo. A ne tudi Fabi. Legendarni Celjan je tako zanjo kot tudi za Tino našel ustrezno rešitev. Posebej ju je pripravil na tehniko tako imenovanega davljenja, s katero sta lomili svoje nasprotnice. Seveda ju je znal na borbe tudi psihično ustrezno pripraviti. Čeprav trenerjem olimpijskih kolajn ne podeljujejo, pa sta kolajni Tine in Ane v veliki meri tudi njegovi.

NOGOMET

Štajerski strateg seje v Reki zapisal kot eden najboljših strategov, ki so kadarkoli vodili klub. Postal je legenda, čeprav seje vrsto let zdelo nemogoče, da bi lahko slovenski trener ali nogometaš pri uspešnejših južnih sosedih sploh imel kdaj tak status. S prihodom Matjaža Keka seje marsikaj spremenilo. Slovenci niso le »žogobrcarji iz Dežele«, temveč država, ki daje odlične nogometaše in tudi podkovane strokovnjake. S Kekom na čelu. Leto, ki se izteka, mu bo v najlepšem spominu ostalo po številnih mejnikih, kijih je postavil z Rijeko. V prvi vrsti je postal trener z najdaljšim stažem na klopi uspešnega hrvaškega prvoligaša. Vendar skromnemu in zadržanemu, kot je, osebni dosežki ne pomenijo veliko. Mu pa prav gotovo veliko pomeni dejstvo, da bo leto 2016 končal na vrhu lestvice hrvaškega prvenstva s šestimi točkami prednosti pred Dinamom. Kljub številnim spremembam v ekipi, oviram in preprekam je Rijeko popeljal tja, kjer si jo želi videti tudi na koncu sezone, in obljubil še lepše nadaljevanje.

SMUČARSKI SKOKI

Smučarski skakalec, ki mu ni para. Peta' Prevc je v koledarskem letu 2016 osvojil vse, kar seje prejšnjo zimo osvojiti dalo. Bile so sezone prevlad velikih mojstrov, kot so Matti Nykanen, Janne Ahonen, Gregor Schlierenzauer in tako naprej. In potem je tu sezona Petra velikega, kije presegel vse svoje predhodnike in si s številnimi dosežki tako rekoč zagotovil mesto v skakalnih knjigah z vsemi mogočimi rekordi. Zmagal je na novoletni turneji, na njej v sedmih od osmih serij, dodal je naslov svetovnega prvaka v poletih, februarja je imel v rokah že veliki kristalni globus, marca pa je dodal piko na z rekordi po številu zmag, osvojenih stopničk, točk in povprečju na eno samo tekmo. Boljšega skakalca v obdobju ene zime še ni bilo. Pika. Poleg tega je Peter Prevc pobral vse mogoče individualne nagrade pri nas in obenem prikazal veliko razumevanja, prefinjen občutek za komunikacijo, skupaj z dekletom tudi poslovno žilico v oblikovanju svoje marketi nške podobe. Skratka leto, ki ga ne bo pozabil prav nihče.

NOGOMET

Selektor slovenske nogometne reprezentance vsekakor velja za enega od najbolj kontroverznih ljudi v slovenskem športu. Pri navijačih vzbuja ekstremna čustva, bodisi pozitivna bodisi negativna. Nevtralnosti pri vprašanju, kaj si mislite o Srečku Katancu, praktično ni. Tudi iztekajoče se leto je slovenski selektor zaznamoval na način, na katerega to zna samo on.
Tudi v letu 2016 ni manjkalo izmenjav ostrih mnenj s predstavniki sedme sile, nekaterih (za mnoge) nelogičnih besed ali potez, ugotavljanja, da današnji svet in slovenski selektor pač nista preveč kompatibilna. A Katanec je izvedel tudi nekaj potez, za katere si zasluži številne pohvale. Poporodni krči pri oblikovanju novejše, mlajše zasedbe slovenske izbrane vrste so minili, terjali so nekaj davka v obliki izgubljenih točk na gostovanju v Litvi na začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo. A zdaj jeSlovenija v kvalifikacijah na zelo dobrem drugem mestu na lestvici, le dve točki za vodi Ino Anglijo in z dvema točkama prednosti pred Slovaško, za dober obet pred letom 2017 pa je zelo zaslužen tudi slovenski selektor.

MOTOKROS

Ce nas je Peter Prevc razveseljeval v skokih, nas je večino leta tudi zdaj 20-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah. In sicer v diametralno različni športni panogi. Motokros po svetu uživa še precej več ugleda kotsmučarski skoki in v razredu MXGP, evropsko- svetovni seriji, ga ni bilo boljšega od mladeniča, ki s seboj ves čas nosi breme zahtevnega otroštva in družinske tragedije. Skupaj z očetom Bogomiijem sta prehodila pot od pekla do rajskih vrat. Vsa odrekanja se tistim, ki trdo garajo za uspeh, nekoč zagotovo poplačajo in družini Gajser so se skoraj ultimativno v koledarskem letu 2016. Tim je postalsvetovni prvak velitnem razredu motokrosa in dokazal, da leta vtem športu malo štejejo. V ospredju so talent, ponižnost prvaka in občutek, ki ga ima 20-letni Gajser v obilju. Zagotovo se v njem skrivajo zametki nove velike zvezde, ki bi lahko nekoč pečat pustila tudi v meki motokrosa - ZDA. Tja pridejo le tisti, ki poleg talenta premorejo nekaj več, in tudi marketinško v bencinskih športih boljšega od mladega supertaienta preprosto ni.

JUDO

Olimpijska zmagovalka v judu v kategoriji do 63 kilogramov je zgolj s tem dodobra zaznamovala leto 2016. Po kolegici Urški Žolnir, smučarki Tini Maže, rokometašici Alenki Cuderman je šele četrta Slovenka v zgodovini, ki se zdaj lahko pohvali z nazivom olimpionik, kot pravimo tistemu z zlato olimpijsko kolajno. V Rio je dopotovala z bremenom prve favoritinje turnirja in vodilne na svetovni lestvici IJF, ki mu je bila kos tudi v najbolj pomembnih trenutkih. Iz tira je ni vrglo niti počeno rebro le dobra dva meseca pred začetkom zanjo dotlej najbolj pomembnega tekmovanja v karieri, ki ji je kar za nekaj časa podrlo utečen ritem treningov. Tina je tudi po olimpijski zmagi ostala skromno celjsko dekle, ki po ničemer ne odstopa od svojih vrstnic. Čeprav ni človek, ki se rad izpostavlja, in včasih deluje, da so ji tudi medijske obveznosti kar malce odveč, ter je ne moremo označiti kot karizmatično, pa je več kot očitno psihično zelo trdna osebnost. To je po svoji olimpijski zmagi zase neskromno dejala tudi sama.

ROKOMET

Nemci so to opisali kotWun- der von Koln. Čudež v Kolnu. To je bil resnično nor, redko viden preobrat, čudež je bržkone res še najprimernejša beseda. Ko so v Veszpremu že odpirali penino, je poljski feniks vstal iz pepela. Če ima Liverpool Istanbul, imajo Kielce od tiste zadnje nedelje v maju Koln, v epicentru tega preobrata vseh preobratov pa je slovenski organizator igre, ki seje četrtič in stretjim različnim klubom povzpel na klubski Mont Blanc. Nagrada za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja sicer ni romala v njegove roke, a za vse tiste, ki so želeli videti, dvomov, kdo je pravi MVP, ni bilo. Možak, ki seje v zadnjih letih naposlušal očitkov, daje njegov rokomet preživet, da je prestar, da živi na račun stare slave, daje s svojim egom destruktiven, da je bivši, je (od)govoril na igrišču. In (od) govor je bil briljanten. Skupaj z reprezentančnimi sotrpini je nato še poskrbel, da je Slovenijo po dolgih letih znova tresla rokometna evforija. Pri 36 (!) je za njim eno od najboljših let.
Bolj star, bolj nor.

ROKOMET

Ko je krivulja reprezentance sicer uspešnega Borisa Deniča začela strmo padati, je prišel on. Veselin Vujovič. Bilo je maja lani, ko seje usedel na slovensko klop, in takrat je vsa Slovenija pod svoje okrilje dobila neko markantno, močno osebnost, kije zaradi svojega stasa, bleščeče igralske in kar nekoliko razvpite trenerske preteklosti zvezda, kjerkoli na področju nekdanje Jugoslavije se pojavi. Eni ga imajo za »bleferja«, drugi za genialca - teh je precej več -, a kakršenkoli pač je, gredo njemu bržkone največje zasluge, da seje reprezentančni rokomet vrnil med najbolj priljubljene slovenske športe, ki v deželo na sončni strani Alp vsake toliko časa vnesejo evforijo. Čeprav je pri nas že debelo leto in polje največje delo opravil v letu 2016. Po debaklu na evropskem prvenstvu na Poljskem je slovenska izbrana vrsta s svoj im kapetanom Urošem Zormanom na čelu doživela (nov) razcvet. V olimpijskih kvalifikacijah sije pokorila Špance, na olimpijskih igrah je bila do tistega »črnega dne« med kandidati za kolajne. Vse to je bilo delo Veselina Vujoviča, ki zdaj dobiva novo poglavje.

eXTReMe Tracker