Slovenske novice - Tina Horvat: ... soplezalke je Simon (22) omahnil v smrt
Gorenjski glas: Planinec usodno padel z brezpotja
Komaj 22-letni Simon Kurent je zadnja žrtev gora v preteklem letu.
MOJSTRANA – Zadnji dnevi leta 2016 so bili prelepi, takšni, kot je bil že ves december. Iz dolin so se v soncu bleščali gorski vrhovi in kar klicali v svoj objem, po družabnih omrežjih pa so ljubitelji gora objavljali fotografije žarečih vršacev, ki so jih osvojili. A kot so že vso zimo opozarjali poznavalci, so zaradi manj snega v dolini, a v gorah vseeno globoko zamrznjenih tal razmere zelo nevarne. Med tistimi, ki jih je zvabila ta na videz prekrasna gorska idila, je bil na predzadnji dan leta tudi komaj 22-letni Simon Kurent iz Depale vasi pri Domžalah. S 37-letno Kranjčanko A. B. sta se odpravila na Oltar, mogočno, a navadnim planincem povsem skrito goro v Martuljški skupini. Nanj ne vodi nobena pot, ampak gre za zelo zahtevno brezpotje oziroma plezanje druge stopnje. Avtor gorniških vodnikov Tine Mihelič je Oltar uvrstil v središče martuljškega gorskega svetišča, a ga je označil kot skrivača, saj se kljub spoštljivi višini izmika pogledom dolincev: »Oltar je vse, kar išče alpinist: divjina, prvobitnost, strmina in skrivnostni mik izjemnosti.« Očitno sta vse to v petek iskala tudi Simon in soplezalka, a žal je usoda hotela, da se on z gore ni vrnil.
Pred njenimi očmi
Gorska reševalna zveza Slovenije je sporočila, da se je v petek ob 14.36 pri padcu na območju Velikega Oltarja smrtno poškodoval planinec. Reševalci GRS Mojstrana so ga ob pomoči helikopterja Slovenske vojske prepeljali v dolino, kjer ga je prevzela pogrebna služba, z vrha so odpeljali tudi žensko, ki je bila v gorah s pokojnikom. Policija o dogodku, ki se je pripetil na skalnatem in zasneženem brezpotju, še zbira obvestila.
Kot smo izvedeli, se je naveza dveh alpinističnih pripravnikov, Simon je pripadal Alpinističnemu odseku Kamnik, soplezalka pa prihaja z AO Kranj, na Oltar odpravila z martuljške strani, mimo bivaka III. za Akom. Bila sta v popolni alpinistični opremi, imela sta dereze in cepine, čeladi, alpinistična pasova, vrv za varovanje. Po plezalni smeri druge stopnje sta prišla na greben malo pod vrhom Oltarja in se odločila za sestop na drugo stran, čez Grlo in nato čez Šplevto v Vrata. Ravno sta začela sestopati po grebenu, ona je šla malo naprej, ko je za sabo zaslišala ropot in lahko samo nemočno opazovala, kako je Simona odneslo čez 200-metrsko steno. Obležal je na plazovini pod Oltarjem, v tako imenovanih Kotlih nad bivakom II. Pretreseno plezalko so reševalci potem, ko je poklicala na pomoč, s helikopterjem odpeljali v dolino.
Sunek vetra ali smola?
Verjetno ne bo nihče nikoli vedel, kaj natančno je botrovalo Simonovemu padcu. Morda je bil zanj usoden sunek vetra, ki bi ga lahko odpihnil z grebena, saj je tega dne močno pihalo. Podobna usoda je daljnega leta 1997 doletela vrhunskega alpinista Janeza Jegliča, ki ga je orkanski veter dobesedno odpihnil z vrha Nuptseja (7861 m), potem ko je s Tomažem Humarjem priplezal na vrh po svoji zadnji prvenstveni smeri. Ko so do Simona prišli mojstranski gorski reševalci, je zdravnica GRS Rateče dr. Eva Macun, sicer tudi predstojnica ginekološko-porodne službe v jeseniški bolnišnici, lahko samo še potrdila njegovo smrt.
Nesrečni Simon Kurent je bil vsestransko aktiven športnik, tudi navdušen kolesar, član ekipe KD Alpe. Sodeloval je na veliko kolesarskih dirkah in maratonih v Sloveniji in v tujini. Preizkušal se je v tekmovalnem turnem smučanju in bil že prijavljen za Krvavec trail vikend oziroma za nočni napad na Zvoh, ki bo 4. februarja letos. A žal je mnogo prezgodnja smrt prekinila njegove načrte.
Premlade žrtve gora!
V statistiki gorskih nesreč v tej zimski sezoni je zelo očitno dejstvo, da so zadnje tri smrtne žrtve v slovenskem visokogorju zelo mlade in tako tudi manj izkušene, nobeden od njih še ni bil v formalnem smislu alpinist. Tine Osolnik, ki je 10. decembra zdrsnil s Srednje Ponce, je imel komaj 18 let, 31-letni Sašo Petrovčič, ki je dan pozneje omahnil v steni Škrlatice, je bil tečajnik alpinistične šole AO Kranj, Simon Kurent, zadnji, ki so ga gore vzele v letu 2016, je bil tudi alpinistični pripravnik. Se nad gorami navdušena mladina z malo izkušnjami loteva prezahtevnih izzivov in bi bilo spričo tega treba alpinistično dejavnost v alpinističnih odsekih nekako omejiti? Predsednik Komisije za informiranje in analize pri GRZS Matjaž Šerkezi opozarja, da je zaradi specifičnih razmer tovrstnih nesreč res veliko, vendar pa razlog za njih nikakor ni v tem, da bi se poti lotevali premalo izkušeni alpinisti. »Po pravilih bi moral pripravnik vedno plezati v navezi z alpinistom, vendar je to v praksi skoraj neizvedljivo in tako se že od nekdaj in povsod dogaja, da pripravniki gredo sami na ture. Pri nas smo že koga zaradi tega izključili ali opozorili, vendar pa se tega ne da kar prepovedati, saj obstaja svoboda gibanja in te se ne da omejiti. Vsem, ki se odpravljajo na turo v visokogorje, bi položil na srce, naj se lotijo ture, ki so ji kos, in to z opremo, ki jo znajo uporabljati. Sicer pa se nesreče dogajajo tudi najbolj izkušenim,« nam je še povedal Šerkezi.