Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Zgodovinski vrh

  22.12.2016


Pogled proti Spodnjim bohinjskim goram in Triglavu
Foto: Jelena Justin


Vrh Porezna s pogledom proti Blegošu / Foto: Jelena Justin


Pogled proti Hudajužni oz. v smeri Koritnice. V ozadju Kobilja glava. / Foto: Jelena Justin

petek, 6. januar 2017, ob 05:28, Mirko Toporiš, ogledov: 484

Gorenjski glas - Jelena Justin: Porezen (1630 m) hspace=

Od daleč strma gora, ki ima lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar, na meji med Primorsko in Gorenjsko.

Od Škofje Loke do Baške grape se dviga loško pogorje s številnimi sredogorskimi vrhovi. Porezen je zadnji med njimi, mejnik med Gorenjsko in Primorsko. Če ga pogledamo z Blegoša, deluje strmo, golo, saj vrh prekrivajo travniki. Dviga se nad Davčo, teritorialno največjo slovensko vasjo, ter daje občutek varuha tamkajšnjih kmetij. Z drugih strani so Cerkno pa Hudajužna, Petrovo Brdo … Številni zanimivi vzponi, mi se bomo pa tokrat nanj povzpeli po enem bolj obljudenih, s Petrovega Brda.

Zapeljemo se proti Škofji Loki ter nadaljujemo v Selško dolino do Železnikov in Zalega Rovta, kjer se cesta začne vzpenjati proti Petrovemu Brdu. V križišču, kjer z desne strani pride cesta iz Sorice in bohinjske strani, zapeljemo levo in nadaljujemo še kakšen kilometer po ožji, vzpenjajoči se asfaltirani cesti. Na desni strani zagledamo smerokaz, ki nas usmeri v gozd. Tam nekje, na primernem mestu parkiramo, lahko pa se zapeljemo še mimo kmetije in nad kmetijo ob naslednjih smerokazih parkiramo.

Smerokaz nam da vedeti, da nas do vrha čaka dve uri in 20 minut vzpona. Pot zavije v gozd in se vzpenja po ožjem gozdnem kolovozu, lahko pa tudi po njegovem robu. Hitro ponovno dosežemo cesto, ki ji sledimo kratek čas, saj nas smerokaz ponovno usmeri v gozd. Kratek vzpon skozi gozd nas ponovno pripelje na cesto, ki jo prečimo, in se na drugi strani preko lesenih stopnic strmo poženemo v gozd. Markirana pot se nadaljuje skozi strnjen gozd. Vzpenjamo se v okljukih, ponekod zmerno, drugje pa precej strmo. Pot je dobro označena, je pa bolje včasih narediti ovinek, saj je pot vsaj na enem mestu podlegla eroziji. Ko v daljavi že slutimo konec gozda, se ga pot še kar oklepa in se končno tudi položi oz. zravna. Ob koncu gozda je jasa, ki jo pot preči in strmo nadaljuje skozi gozd. Z vsakim metrom je le-ta redkejši in odpirajo se vse lepši razgledi proti Spodnjim bohinjskim goram. Na naši levi obidemo vrh Pohoški kup, 1542 m, ki bo ob sestopu videti bistveno bolj izrazit. Dosežemo greben Porezna, ki se na začetku še vzpenja, ko pa dosežemo razgledni travniški pomol, smo v nekaj naslednjih minutah pri Domu Andreja Žvana - Borisa na Poreznu.

Vrh Porezna je od koče oddaljen še dodatnih pet minut hoje.

Ob poti na vrh Porezna je vhod v betonirane rove, ki goro povezujejo z bunkerji na njeni drugi strani. Te utrdbe pa so bile usodne za skupino izdanih partizanov marca 1945 in njim je postavljen spomenik tik pod vrhom.

Ob lepem vremenu se nam z vrha odpre lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Golake, Tržaški zaliv, Spodnje bohinjske gore in Triglav ter Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Z vrha sestopimo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1630 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5

eXTReMe Tracker