Naš čas - Bojana Špegel: ... sta poplačani - Športna plezalka Janja Garnbret ...
... po sanjski sezoni že uživa na Sejšelih - Zaslužene počitnice ne bodo dolge, saj želi v letu 2017 svojo formo še nadgraditi
Velenje, 19. decembra - Športna plezalka Janja Garnbret ni le Korošica, kot ji največkrat pripišejo. Njena mama Darja je Velenjčanka, zato je vsaj malo tudi Štajerka. Poleg tega se oba starša vozita v službo v Velenje, zato je z mestom povezana že od malega. Doda, da je zadnje čase veliko pri fantu, prav tako športnem plezalcu Domnu Škofiču v Radovljici, zato je morda še malo Gorenjka. »Sploh ne vem več, kaj sem, dejstvo pa je, da sem doma na Koroškem in da veliko časa preživim v Velenju, kjer hodim v športno gimnazijo in tu tudi pogosto treniram,« doda simpatična 17-letnica, ki si bo letošnje leto zapomnila kot prelomno. V njem so se ji uresničile mnoge sanje. A za rezultate, s katerimi je dosegla svetovni vrh, je garala. In sedaj seje vse poplačalo.
Ob izteku leta 2015, pred letošnjo sezono torej, si je Janja želela: več plezati v skali, preplezati čim več težkih smeri na pogled in z rdečo piko, ponovno osvojiti naslov evropske in svetovne prvakinje, dosegati čim boljše rezultate v članski konkurenci in nekoč postati najboljša športna plezalka na svetu. Se je vse že uresničilo? Široko se nasmehne in pove: »Ja, najbolj vesela pa sem, da sem postala svetovna prvakinja. Zmagala sem na štirih tekmah svetovnega pokala in osvojila tudi naslov zmagovalke svetovnega pokala. Ponovila sem tudi naslov svetovne mladinske prvakinje in državne prvakinje. Edino, kar mi ni uspelo, je več plezanja v skali. Za to mi je zmanjkalo časa. Sem pa na začetku sezone v prvem poskusu preplezala dve moji najtežji smeri v skali, zato sem zadovoljna.«
Včasih od sebe zahteva preveč
V izjemni plezalni sezoni pa Janja ni le zmagovala. Jo je, kadar nisi zmagala na tekmah svetovnega pokala, jezilo, morda celo skrbelo? »Po treh zmagah sem potem dosegla peto mesto. Mogoče sem si želela preveč, saj sem želela dobiti vse tekme. Ta pritisk sem si ustvarila sama, saj vseh zmag nisem potrebovala. Tudi ko sem se vrnila na stopničke in bila tretja, nisem bila zadovoljna s tem, kako sem plezala. Ko sem pritisk odstranila iz glave in se sprostila, sem začela spet zmagovati. Sledilo je svetovno prvenstvo, na katerem sem plezala tako, kot znam.« In postala je svetovna prvakinja, Pariz 2016 pa bo večno ostal v njenem spominu, sploh ker je ponovila uspeh, ki ga je Slovenija čakala 15 let.
Pritisk je, prizna, čutila tudi na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju. Sploh, ker so zanjo v dvorani navijali tudi njeni sošolci, profesorji in domači. »Že pred to tekmo sem vedela, da je zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala moja. Pritisk sem si spet ustvarila sama. Lahko bi plezala sproščeno, brez obremenjevanja. A ravno zato, ker so me gledali tudi sošolci, sem hotela pokazati največ. Verjetno sem plezala prehitro. V steni sem se dobro počutila, premagala sem vse najtežje ovire, potem pa sem postala vznemirjena tudi zaradi glasnega navijanja, tudi zrak v dvorani je bil vroč in težak, pa sem naredila napako. Čeprav mi je spodrsnilo, sem pokazala dobro formo,« se spominja Janja, ki je bila zadovoljna tudi s tretjim mestom. In ni ji bilo nerodno, ko je pokazala čustva. Ob podelitvi medalj so jo ob taktih slovenske himne premagale solze. »Že od nekdaj sem zelo čustvena. Vedno sem si prizadevala, da sem še boljša. Ko sem stala na stopničkah, sem se spomnila, koliko truda sem vložila, da sem postala številka ena na svetu. Nisem si mogla pomagati, ko so me preplavila čustva. Ta so bila še močnejša, ker je v skupnem pokalu zmagal tudi Domen. Tudi zanj sem bila izjemno vesela.« Njegov objem in poljub ji je ob razglasitvi veliko pomenil. »Vedno se veseliva uspehov drug drugega, se tolaživa, kadar nama ne gre, in spodbujava, ko se pripravljava na tekme. Uspehe v plezanju doživljava enako,« še izda Janja. Domen zanjo pravi, da je neustrašna. Kaj pa je Domnova najboljša lastnost? »Vedno sem občudovala njegovo vztrajnost. Nikoli ne odneha. Veliko tudi trenirava skupaj in se učiva drug od drugega. Morda sva zato na koncu sezone oba slavila.«
Na dopust s plezalkami Seveda sta Janja in Domen tudi na dopust odnesla plezalno opremo. »Dolgo sva se odločala, kam bi šla. Ko sva videla ogromne skalne bloke na Sejšelih, je bila odločitev hitra. Trudila se bova, da to ne bo le plezalni dopust, da se bova vseeno poskušala spočiti. A brez plezanja ne bova zdržala.« V steni se namreč oba sprostita in pozabita na vse. Janja je pred odhodom v tople kraje opravila še precej obveznosti v šoli, kjer je hvaležna ravnatelju, učiteljem in sošolcem, saj ji veliko pomagajo. Vesela pa je tudi, ker so z uspehi prišli tudi sponzorji. »Plezanje dobiva ugled, ki si ga zasluži. S tem, ko sem postala svetovna prvakinja, Domen pa zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala, smo se več pojavljali v medijih doma in v tujini. S tem pa je tudi zanimanje za naš šport večje.« Janja pravi, da se odnos do njihovega športa odvija v pravo smer, pomaga pa tudi to, da je športno plezanje postalo olimpijska disciplina. Janja za konec doda: »Kmalu po novem letu spet začnem trenirati. Komaj čakam, da se začne nova sezona, ki bo dolga in naporna. Čeprav sem osvojila vse, kar si tekmovalec lahko želi, mi motivacije ne bo zmanjkalo. Rada pa bi še izboljšala balvansko plezanje.«
Bojana Špegel