Silvo Baznik 22.12.2016 06:28 1548 0

Kamniško sedlo

Silvo Baznik: Pod meglenim oblakom prvega zimskega dne parkiram v Kamniški Bistrici in stopim na markirano pot.

Ura je osem zjutraj, ko stopam po nadelani poti proti Galerijam, kjer sledi obrat v levo in nadaljevanje vzpona do spodnje postaje tovorne žičnice za Kamniško sedlo. Drevje ima beli dodatek. Ivje je dalo naravi svoj pečat. Ko pridem do gozdne ceste, se po njej vzpnem na Jermanco, od koder so lepi razgledi na verigo gora od Mokrice do Skute. Pod menoj je belo morje in nad gorami lepo modro nebo.

Sonce prijetno greje, ko stopam proti Klinu, od koder nadaljujem vzpon po bližnicah in višje dosežem markirano pot, po kateri pridem do studenca pod Kaptanskim plazom. Še je potrebno hoditi, da dosežem prijeten kotiček Na stanu ali kot piše na zasilnem bivaku Pri pastirjih. Kratek odmor z nekaj fotografiranja in grem dalje. Malce višje sem na ravnici, grem mimo velikega balvana in že je pred menoj novi vzpon. Korak za korakom in sem pri Kamrci in še dalje, tokrat zopet malce skrajšam pot in pod kočo odvijem levo. Pohodnica, pravzaprav bi rekel gorska tekačica, se vrača s sedla. Povzpnem se na zahodni rob Kamniškega sedla, kjer piha mrzel veter.

Počasi se premikam po grebenu sedla proti vzhodu, fotografiram in se spustim do koče, kjer naredim dolg odmor in se prepustim sončnim žarkom. Ko iz doline pride prvi pohodnik, je čas za odhod.

Vračam se po isti poti in ker ne piha več, je toplo in prijetno. Pri pastirjih še en odmor in nato navzdol. Pod Jermanco stopim v senco meglenega ogrinjala, ki me spremlja vse do Kamniške Bistrice.