Planinske zveze Slovenije in ljubljanske Medicinske fakultete nad zdravstveno postajo v Chaylsi (Solo Khumbu, Nepal), ki jo je ustanovila Špela Kristan
Podpisnici dogovora se obvezujeta, da bosta spremljali delovanje zdravstvene postaje v Chaylsi (Solo Khumbu, Nepal) in si skupaj z ustanoviteljico Mileno (Špelo) Kristan, dr. med., prizadevali, da bo njeno delovanje javno prepoznano v slovenski in nepalski javnosti, kakor tudi pri strokovnih institucijah, ki lahko strokovno ali materialno pomagajo pri delovanju ustanove.
Slovenija, oz. Planinska zveza Slovenije si je z leta 1979 ustanovitvljeno šolo za gorske vodnike v nepalskem Manangu ter z izvajanjem nujne medicinske pomoči lokalnemu prebivalstvu v okviru alpinističnih odprav PZS, v Nepalu pridobila velik ugled, ne samo na alpinističnem, ampak tudi na humanitarnem področju. Doprinos k boljšemu življenju v Nepalu od leta 2013 prispeva tudi Zdravstvena postaja Chyalsi, ki jo je s svojimi sredstvi in s pomočjo donatorjev zgradila Milena Kristan - Špela, dr. med.. Cilj postaje je v okviru svojih zmožnosti in prizadevanj pomagati lokalnemu prebivalstvu pri vzpostavitvi osnovne zdravstvene oskrbe. K nadaljnemu dobremu delovanju zdravstvene postaje Chyalsi želita z aktivno podporo, na osnovi pobude ustanoviteljice in veteranske organizacije alpinistov v okviru Komisije za alpinizem PZS, prispevati tudi Planinska zveza Slovenije in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
V okviru slovenske planinske organizacije je bil za koordinacijo med podpisnicama dogovora zadolžen podpredsednik Miro Eržen, ki je ob podpisu, 28. novembra 2016, v prostorih Planinske zveze Slovenije, poudaril, da »si je Planinska zveza Slovenije z organizacijo alpinističnih odprav v Himalajo tudi na zdravniškem področju ustvarila velik ugled, saj so zdravniki, ki so bili del teh odprav velikokrat pomagali domačinom. Na podlagi tega je kasneje Milena (Špela) Kristan tam osnovala zdravstveno postajo, zato se nam je zdelo primerno, da pobudo ustanoviteljice in Mikca Drašlerja resno obravnavamo. Kot rezultat je nastalo sodelovanje med Planinsko zvezo Slovenije in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, za katerega mislim, da je v obojestransko korist. Planinska zveza Slovenije, ki ima v Nepalu svojo prepoznavnost, vpliv in seveda poznanstva, lahko skozi to pripomore, da bo ta zdravstvena postaja dobila pomoč ne le iz Slovenije ampak tudi iz nepalskih zdravniških krogov.«
S povedanim se strinja tudi dekan ljubljanske Medicinske fakultete, prof. dr. Dušan Šuput, ki dodaja, da je »za fakulteto nasplošno dobro, da je vpeta v celotno družbo. Kar se tiče planinstva še toliko bolj, saj je na tem področju prisotno ogromno urgentne medicine, kar ponuja priložnost tako za Planinsko zvezo, kot tudi za naše študente in zdravnike, da se srečajo s situacijami, ki so razmeroma redke, v ekstremnih razmerah pa lahko postanejo zelo obsežne in resne. V Nepalu, kjer so razmere zelo podobne nekaterim ekstremnim situacijam, ki se lahko pripetijo tudi v razvitem svetu, pridobljene izkušnje so tako zelo dragocene za vse sodelujoče. Le tako se bodo na konkretnih primerih srečali s situacijami, kjer vseh najsodonejših medicinskih dognanj, pripomočkov in zdravil ne bo mogoče uporabiti in bo posledično potrebno dobro razviti lastno inventivnost.«
Predsednik Planinske zveze Slovenije, Bojan Rotovnik, je izrazil upanje, »da projekt zaživi v obliki v kakšni smo si ga zastavili«. Dodal je tudi željo oz. namero, da bi na podlagi tovrstnih aktualnih in preteklih sodelovanj med slovenskim in nepalskim narodom na področju planinstva in turizma (šola za gorske vodnike v Manangu, pomoč po potresu leta 2015, slovenska razvojna sredstva za pomoč Nepalu, idr.), skupaj s partnerji vzpodbudili tudi državne institucije za lažje, konkretnejše, bolje organizirano in dolgoročno sodelovanje med slovensko in nepalsko državo.
Planinska zveza Slovenije si bo tako v okviru svojih možnosti, ki jih ima v okviru sodelovanja z Nepalsko planinsko zvezo (NMA) in drugimi institucijami v Nepalu ter kot del dolgoročne pomoči Nepalu po potresu v letu 2015, v sodelovanju z generalnim častnim konzulom Nepala v Sloveniji, prizdevala za zagotovitev ustrezne podpore delovanju zdravstvene postaje Chyalsi, kakor tudi uvrstitvi njenega delovanja v okvir mednarodnih razvojnih programov pomoči Republike Slovenije. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani pa si bo v okviru možnosti, ki jih ima, prizadevala za strokovno in kadrovsko podporo delovanju zdravstvene postaje. Prizadevala si bo zagotoviti tudi pomoč in uvajanje nepalski zdravstvenih ustanov pri pri delu zdravstvene postaje.
Podpisu sporazuma je prisestvoval tudi nekdaj izvrstni slovenski alpinist in član večih himalajskih odprav, Kazimir Drašler - Mikec, ki je zastopal veteransko organizacijo v okviru Komisije za alpinizem PZS. Opravičil je odsotnost častnega generalnega konzula Republike Nepal v Sloveniji, Aswina Shrestho in predal njegovo željo po vzpostavitvi novih kontaktov in poznanstev na področju planinstva. V duhu podpisanega sodelovanja in njegove morebitne nadgradnje v prihodnosti je izpostavil tudi možnosti oz. željo po sodelovanju slovenskih zdravnikov pri poučevanju urgentne medicine v sklopu nekdanje slovenske (Kunaverjeve) šole za gorske vodnike v Manangu, katero že vrsto let vodi in izvaja nepalska planinska organizacija. Izrazil je tudi interes po izmenjavi študentov medicine med državama, kar bi pripomoglo k nadgradnji in izmenjavi izkušenj oz. k razširitvi znanj s področij, ki za posamezno državo niso značilna.
Za vse izvedene aktivnosti tako na eni, kot na drugi strani, se je ob koncu srečanja v imenu dr. Kristanove zahvalila še njena sestra ter izrazila prepričanje, »da bo to [podpisani dogovor, op.p.] obrodilo dobre sadove.«
Matej Ogorevc