Delo/Svet kapitala - Maša Meden: Ker plezanje je biznis
Hitreje, više, močneje.
Ker plezanje je biznis
Športno plezanje je bilo včasih športna subkultura, danes je »mainstream«.
Čez lužo se v športnem plezanju vsak dan na novo preizkusi od tisoč do tisoč petsto zanesenjakov. Na Japonskem je število plezalnih centrov od leta 2008 naraslo s 96 na 435. Slovenija je športnoplezalna velesila, kjer svetu vladata Janja Garnbret in Domen Škofič.
Športno plezanje s svojimi tremi disciplinami že od nekdaj pooseblja olimpijsko geslo (hitrostno - hitreje, težavnostno - višje in balvansko - močneje), toda šele letos so športne plezalce sprejeli v elitno olimpijsko družino, kjer bo po besedah predsednika mednarodne plezalne zveze IFSC Marcosa Scolarisa z njimi zavel nov, svež veter.
Več kot šport
Ker športno plezanje ni zgolj disciplina, bodisi tekmovalna ali rekreativna, je način življenja. To je kompleksen šport, pri katerem gresta fizična in psihična komponenta z roko v roki. Primeren je za vse starostne skupine, za ženske in moške. Je adrenalinski, a hkrati varen. Do okolju prijazen, z močnim poudarkom na visokih etičnih standardih, temelji na človeškem zaupanju. Je intenziven stik z naravo, meditacija. Kot takšen ustreza vsem trendom postmodernega človeka in prav te vrednote za popularizacijo discipline poudarja krovna organizacija.
»To so vrednote, s katerimi vibrirajo mlade generacije, kar dokazujeta vedno večja priljubljenost športnega plezanja in sprejetje v olimpijsko družino, na katero smo tako dolgo čakali,« strne Scolaris ter napove, preprosto, »zanimiva« štiri leta, ki nas ločijo od olimpijskih iger v Tokiu leta 2020.
Pogoj visoke tržne vrednosti izpolnjen
Z vzponom in razmahom športnega plezanja na tekmovalni in rekreativni ravni se veča tudi tržna vrednost te discipline. V komisiji za športno plezanje, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije, so še pred leti razloge za slabšo menjalno vrednost pripisovali dejstvu, da plezanje ni olimpijski šport. »Z nastopom na olimpijskih igrah bi šport postal bolj ugleden in prepoznaven, pridobil bi večjo podporo sponzorjev, večje zanimanje medijev, povečalo bi se poznavanje plezalcev in pospešil bi se razvoj plezalne industrije,« je že leta 2008 za revijo Sporto magazin povedal Tomo Česen, svetovna plezalna legenda, član omenjene komisije in vodja svetovnega pokala v Kranju. Ali danes, ko je osnovni pogoj izpolnjen, to pomeni, da bodo zaživeli svoje sanje?
Tako je bilo videti pretekli konec tedna v Kranju. Sanjsko. Dvorana Zlato polje, ki tradicionalno gosti finalno tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju, je pokala po šivih. Vzdušje je bilo huronsko, energija navdihujoča. Vstopnice za nedeljski finale so pošle že v petek. Za vse željne ogleda plezalne smetane so morali organizatorji pred dvorano izvesti projekcijo prenosa. Spremljevalni program, namenjen otrokom, je bil dobro obiskan. Več kot tri tisoč se jih je zvrstilo oba dneva in stiskalo pesti za slovensko člansko športno- plezalno reprezentanco. Uspešno. Zmaga v vseh pogledih.
Se bo rodil metulj?
Zdi se, da se s potenciali visoke tržne vrednosti športno plezanje v Sloveniji končno počasi prebuja in zapušča ovoj bube. Uspehi, s katerimi se venčajo naši športni plezalci, so bili vedno v samem vrhu. Je to izjema, ki potrjuje pravilo, da je pogoj za zanimanje sponzorjev vrhunski rezultat športnikov? Letos so dosegli vse. Uspehe, olimpizem, medijsko odmevnost. »V Sloveniji imamo toliko uspešnih športnih zgodb, da je zelo zahtevno spraviti plezalne junake višje na prioritetni lestvici medijev. Verjamem, da bo uvrstitev športnega plezanja med olimpijske športe pomagala pri medijski prepoznavnosti. Kako lahko uspehi na olimpijskih igrah prispevajo k prepoznavnosti športa in športnikov, najlepše vidimo na primeru juda,« o razlogih za relativno tržno neizkoriščenost discipline meni strokovnjak za športni marketing in sponzorstvo v športu Tomaž Ambrožič.
Šport in turizem z roko v roki
Praznik športnega plezanja, ki ga gosti Kranj, je letos prvič prepoznala občina. Športni dogodek nacionalnega pomena, kar finale svetovnega pokala v športnem plezanju gotovo je, bi namreč lahko bil pomemben dejavnik pri promociji in trženju mesta. »Dogodek nam je omogočil, da smo informacije o Kranju, športnem mestu v središču slovenskih Alp, zibelki športnega plezanja v Sloveniji, ki je že več kot dvajset let prizorišče sklepne tekme svetovnega pokala v športnem plezanju, posredovali gledalcem po vsem svetu,« je o aktivaciji partnerstva z dogodkom povedal mag. Tomaž Štefe, direktor kranjskega zavoda za kulturo in turizem.
Maša Meden, gostujoče pero
Foto: Stanko Gruden