SiolNET - Alenka Teran Košir: ... da bo jesen prostor kmalu odstopila zimi, za planinarjenje tudi v tem obdobju leta ni ovir.
KAM NA JESENSKI PLANINSKI IZLET
Tudi jeseni so hribi dostopni, a
s pravo opremo in mislijo na vreme
Kljub temu da bo jesen prostor kmalu odstopila zimi, za planinarjenje tudi v tem obdobju leta ni ovir. Le več pozornosti je treba posvetiti načrtovanju planinske ture in primerni opremi, ključnega pomena pa je tudi podroben pregled vremenske napovedi.
Kljub temu da je vrhunec planinske sezone za nami in da so planinske koče vsaj med tednom praviloma zaprte (razen ob koncu tedna), to še ne pomeni, da morate do prihodnje planinske ture počakati na pomlad. Ne, pomembno je le, da pri načrtovanju planinskih tur pretehtate več dejavnikov.
- Da je dan krajši, zato se na pot odpravite bolj zgodaj kot v poletnih mesecih ali izberite krajše ture.
- Da so planinske koče razen ob koncih tedna večinoma zaprte, zato se že doma opremite z zadostno količino hrane in pijače. Odprtost planinskih postojank preverite na spletni strani www.pzs.si/koce.
- Da vas na senčnih legah lahko že novembra pričaka sneg, na skalah pa vas lahko preseneti skrajno neugodna ledena prevleka. Dereze in za višje ležeče terene tudi cepin naj bodo sestavni del obvezne pohodniške opreme.
Na turo obvezno vzemite pohodniške palice in ne pozabite na zemljevid, mobilni telefon, svetilko in dodatna oblačila.
Deset planinskih idej, ki jih lahko uresničite tudi jeseni.
Pri sestavljanju seznama nam je pomagala Tamara Leskovar iz Društva za pustolovske aktivnosti Strmina.
1. Nanos (1246 m. n. v.)
Primorski razglednik, ki nikoli ne razočara. Le kadar piha burja, si raje izberite drug cilj. Vzpon lahko začnete malo naprej od Razdrtega nad vasjo Veliko Ubeljsko. Na vrh se lahko povzpnemo po označeni, delno zahtevni in izpostavljeni "strmi" poti v dolžini slabi dve uri. Za vrnitev v dolino lahko izberete položno pot, ki vas bo v dveh urah in pol pripeljala nazaj na izhodišče.
2. Boč oziroma štajerski Triglav (979 m. n. v.)
Vzpon na štajerski Triglav, kjer spomladi lahko naletite na zaščiteno rastlino velikonočnico, je kot naročen za jesensko pohodniško turo.
Z avtomobilom se lahko pripeljete do planinske koče, od koder ste v dobri uri na vrhu. Tamara predlaga pot čez Balunjačo. Ta je na nekaterih mestih bolj izpostavljena in zavarovana z jeklenico. Vzpon si lahko začinite s plezanjem po zavarovani poti - ferati, ki je v tem primeru zelo zahtevna in zahteva popolno opremo za feratanje (plezalni pas, samovarovalni komplet in čelado). Boč ima dva vrhova, na enem stoji 20-metrski razgledni stolp.
3. Mrzlica (1122 m. n. v.)
Mrzlica, ki leži v Zasavskem hribovju, je razgledna gora, ki zadnja leta privablja vedno več obiskovalcev. Najkrajša pot na Mrzlico se ponuja s prelaza Podmeja. Malo pod vrhom vas čaka planinska koča, ki jo boste dosegli po dobri uri hoje.
4. Uršlja gora - Plešivec na Koroškem (1699 m. n. v.)
Uršlja gora je koroški osamelec, stoji med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem in ponuja razkošne razglede daleč naokrog. Malo pod vrhom stoji cerkev Svete Uršule, najvišje ležeče cerkve na Slovenskem. Na vrh Uršlje gore vodijo številne poti. Tamara predlaga, da si za izhodišče izberete parkirišče pri Ivarčkem jezeru. Na vrh se lahko povzpnete po Železarski poti ali po poti čez Kozji hrbet. Po treh urah boste občudovali pokrajino Koroške in Štajerske.
5. Lubnik nad Škofjo Loko (1025 m. n. v.)
Razgledni tisočak v Škofjeloškem hribovju nad Škofjo Loko ponuja razgled na Gorenjsko in gore, ki jo obdajajo. Tamara priporoča malo daljšo pot z izhodiščem pri Loškem gradu, od koder vas lahka označena pot mimo Starega gradu v dveh urah in pol pripelje na vrh, kjer si boste lahko odpočili in okrepčali v domu na Lubniku. V dolino se lahko odpravite po poti Čez Lužo.
6. Blegoš (1562 m. n. v.)
Blegoš je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. V jesenskem času je tura primerna, tudi če zapade nekaj snega. Naša sogovornica za vzpon predlaga malo višje izhodišče Črni Kal, od koder lahko naredite lepo krožno turo. Vzpon je neposredno po grebenu, sestop do koče in nazaj do izhodišča pa po gozdni cesti. Vse skupaj vam bo vzelo slabe tri ure.
7. Velika Planina (1550 m. n. v.)
Velika planina je vedno privlačna, pozimi, pomladi, poleti in jeseni. Vsak letni čas ji da svoj čar. Tamara predlaga, da se na jesenski izlet zapeljete proti prelazu Črnivec, kjer boste malo pred vrhom zavili levo na Kranjski Rak. Z izhodiščem na Kranjskem Raku, čez Malo planino ter naprej čez prostrane pašnike dosežete vrh, Gradišče, v dveh urah in pol. Od tam se lahko spustite še v gostišče Zeleni rob. Pot je lahka, v primeru megle pa lahko postane velik orientacijski zalogaj.
8. Jerebikovec (1593 m. n. v.)
Jerebikovec je razgledni vrh nad Mojstrano, ki ponuja veličastne poglede na Karavanke in Julijske Alpe. S ceste, ki pelje proti Mojstrani, se zapeljite proti vasi Radovna. Razmeroma strma cesta vas bo pripeljala do table TNO, kjer lahko pustite svoje vozilo. Pot je nezahtevna in dobro označena, na nekaterih delih pa tudi precej strma. V dveh urah in pol boste dosegli leseni bivak, od koder se ponuja čudovit pogled na Karavanke in na gore nad dolino Vrat in Krme.
9. Tromeja - Peč (1508 m. n. v.)
Če želite biti v treh državah naenkrat, se povzpnite na Peč oziroma Tromejo, ki leži na mejni točki med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Iz Rateč vas do tja vodita dve poti, kar pomeni, da lahko naredite krožno turo. Po označeni pešpoti, s katere boste lahko občudovali Julijske Alpe, boste na vrhu v uri in tri četrt. Vzpon bo ob lepem vremenu poplačan s čudovitimi razgledi na Julijske in Ziljske Alpe, Krške Alpe, Visoke in Nizke ture v Avstriji ter na del Karavank.
10. Polhograjska Grmada (898 m. n. v.)
Polhograjsko hribovje je kot nalašč za jesenska potepanja po gorah. Na enega izmed njih, Polhograjsko Grmado na višini 898 metrov, vodi več poti. Lahko se odločite za označeno pot iz Polhovega Gradca, ki vas na vrh pripelje v uri in pol, ali pa se na Grmado povzpnete s Katarine, točneje Topola. Pot vam bo vzela dobro uro.